Dve italijanski spletni publikaciji osvetljujeta različne družbene in politične pojave. Electomagazine.it opaža ponoven pojav meščanstva v luči evropskih in svetovnih dogodkov, ki se odziva z neodobravanjem. Lantidiplomatico.it pa kritizira 'woke' protiklerikalizem, ki se, po mnenju avtorja, prepozno zaveda dogajanja v Gazi in je preveč osredotočen na znanost, potrošnjo in aktualne trende.

Politiki iz CDU, Zelenih in FDP so pozvali k opazovanju zavezništva BSW s strani nemškega urada za varstvo ustave, saj ga vidijo kot "vhodna vrata za ekstremizem". Istočasno se razvnema debata o politizaciji ustavnega sodišča. Poskus namestitve dveh ideološko pristranskih levičarskih pravnic na mesto ustavnih sodnic je bil kritiziran kot poskus levice, da bi lahko določala zvezno politiko tudi brez politične večine. Lorenz Gösta Beutin iz Levice se upira predlogu Wolfram Weimerja, ki si prizadeva poenostaviti izbiro sodnikov ustavnega sodišča, da bi omejil vpliv "ekstremistov" v Bundestagu. Beutin se boji za demokracijo in "ekstremiste" vidi drugje.

Po atentatu na konservativnega aktivista Charlieja Kirka v Utahu, guverner Spencer Cox opozarja, da je še prezgodaj govoriti o motivu. Kljub temu je poudaril, da je imel 22-letni osumljenec levičarska politična prepričanja in ni bil naklonjen Kirku. Kirk je bil umorjen na začetku turneje po kampusih, kjer bi moral razpravljati s študenti o politiki in izobrazbi. Njegovo politično delovanje se je osredotočalo na vprašanje, kakšna bi morala biti izobrazba.

V Združenih državah Amerike so se pojavile razprave po domnevnem političnem atentatu na mladega konservativnega organizatorja in medijsko osebnost Charlieja Kirka. Po poročilih naj bi ga ubil 22-letni 'antifašist'. Dogodek je sprožil odzive, vključno z izjavami o možnih resnih posledicah. Razprave se osredotočajo na naraščajočo politično polarizacijo in vlogo univerz pri spodbujanju ideologij, ki vodijo v nasilje.

Madžarsko levico je razklala uprizoritev domnevnega streljanja premierja Viktorja Orbána na koncertu Majke, saj so nekateri to dejanje obsodili, medtem ko so se drugi, vključno z Magyarjem Péterjem, pridružili taboru zagovornikov. Koncertni škandal je povzročil razburjenje in pokazal na globoke delitve znotraj madžarske opozicije.

Analiza opozarja na naraščajoč trend, kjer popularni voditelji, kot so Javier Milei v Argentini in Nayib Bukele v Salvadorju, s pomočjo neposredne komunikacije in manipulacije javnega mnenja slabijo demokratične institucije in avtoritarno prevzemajo oblast. Ta vzorec, ki se je pokazal tudi pri Donaldu Trumpu in Viktorju Orbánu, prikazuje, kako karizmatični posamezniki z 'ljudsko' podporo zaobidejo tradicionalne demokratične procese in omejujejo civilno družbo ter medije. Vzporedno s tem se izpostavlja napetost med elitno in državljansko demokracijo, kjer se prek peticij in državljanskih pobud, kot je bila ta proti zakonu Duplomb, kaže odpor do 'pravih' usmeritev politike in želja po večji participaciji državljanov. Kritiki izpostavljajo, da tovrstni avtokrati pogosto preoblikujejo sistem, da jim ustreza, in izkoriščajo polarizacijo za utrditev svoje moči, kar vodi v postopno erozijo demokracije in prehod v hibridne režime.

Nancy Pelosi, nekdanja predsednica predstavniškega doma ZDA, je napovedala, da se bo upokojila iz kongresa po dolgi politični karieri. Demokratski kandidati so zmagali v Virginiji in New Jerseyju, s poudarkom na naraščajočih cenah energije. V Georgii so demokrati zasedli dva sedeža v državni komisiji za javne službe, kar kaže na preusmeritev pozornosti na energetsko učinkovitost.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.

V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.

Guverner Utaha, Spencer Cox, je izjavil, da osumljenec za streljanje na konservativnega aktivista Charlieja Kirka ne sodeluje z oblastmi, medtem ko druge osebe, vključno s sostanovalcem, sodelujejo. Cox je poudaril, da ima osumljenec, 22-letnik, ideologijo, ki se razlikuje od njegove konservativne družine, in da je bil 'radikaliziran'. Poleg tega je imel osumljenec romantičnega partnerja, ki je v procesu tranzicije iz moškega v žensko. Nekdanji sekretar za promet Pete Buttigieg je izjavil, da to dejanje škoduje vsem Američanom.

Po atentatu na konservativnega aktivista Charlieja Kirka na univerzi Utah Valley, so se pojavile različne teorije in preiskave. Medtem ko so nekateri mediji hiteli kriviti "levico", so se pojavile informacije o morebitnih radikalnih levičarskih povezavah osumljenca, kar je sprožilo nacionalni varnostni alarm. FBI je kmalu po atentatu sporočil, da je osumljenec v priporu, kar se je izkazalo za napačno. Kongres bo zaslišal direktorja FBI Kash Patela glede poteka preiskave in morebitnih nepravilnosti. Dogodek je sprožil razpravo o naraščajoči politični nasilnosti in polarizaciji v ZDA.

Ciprian Ciucu, podpredsednik PNL, je odgovoril Sorinu Grindeanuju (PSD) glede morebitne koalicije PNL-USR za župana Bukarešte. Ciucu je poudaril, da temelji njuna koalicija na sporazumu o upravljanju, ne na volilnem dogovoru, in da bo PNL imela lastnega kandidata za župana. Poleg tega sta PSD in PNL zavrnili predloge Nicușorja Dana za vodstvo SRI in SIE, Gabriela Zbârceaja in Mariusa Lazurca, ker naj bi ju podpiral AUR.

Po atentatu na ustanovitelja Turning Point USA, Charlieja Kirka, so se oglasili različni politiki. Guverner Utaha, Spencer Cox, je atentat označil za neposreden napad na Ameriko. Senator Lindsey Graham je dejal, da je šlo za napad na politično gibanje. Senator Mark Kelly je izjavil, da se Donald Trump po atentatu ni trudil poenotiti države. Medtem so se pojavile kritike na račun guvernerjev Gavina Newsoma in J.B. Pritzkerja, ki naj bi pred atentatom promovirala šale o smrti Donalda Trumpa.

Zohran Mamdani je v New Yorku zaprisegel kot novi župan mesta, pri čemer je kot prvi musliman na tem položaju roko položil na koran. Mamdani, predstavnik demokratičnih socialistov, je takoj po prevzemu funkcije napovedal odločno politično nasprotovanje administraciji predsednika Donalda Trumpa. Njegov program vključuje radikalne socialne reforme, med katerimi izstopajo zamrznitev najemnin, uvedba brezplačnega javnega prevoza in univerzalno varstvo otrok, kar namerava financirati z višjo obdavčitvijo najpremožnejših meščanov. Novi župan se že na začetku mandata sooča z velikimi izzivi, saj je Bela hiša napovedala prekinitve najemnih pogodb za nepremičnine v Washingtonu, ki so povezane z mestom, Trump pa je pred tem zagrozil tudi z ukinitvijo zveznega financiranja. Mamdani New York vidi kot osrednje oporišče za odpor proti Trumpovi politiki, vendar bo uresničevanje njegovega ambicioznega programa odvisno od političnih zavezništev in proračunskih omejitev. Njegova izvolitev pomeni zgodovinski premik v politiki največjega ameriškega mesta, saj se moč seli k progresivnemu krilu demokratske stranke.

Župan Tübingena Boris Palmer je v nedavnem podkastu ponovno potrdil svojo namero, da bo še naprej uporabljal t. i. »N-besedo«, kljub preteklim incidentom in izstopu iz stranke Zeleni. Palmer trdi, da prepovedi določenih besed ljudi le jezijo in jih potiskajo k podpori desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Svojo odločitev utemeljuje z nasprotovanjem jezikovnim tabujem, ki po njegovem mnenju ne rešujejo dejanskih družbenih problemov, temveč zgolj poglabljajo politični razkol v nemški družbi. Njegove izjave so v preteklosti že sprožile valove ogorčenja in privedle do njegove začasne politične osamitve, vendar župan vztraja pri svojem stališču glede svobode govora in rabe jezika. Palmer verjame, da je odprta razprava o jeziku nujna za ohranitev demokratičnega dialoga, medtem ko kritiki opozarjajo, da njegova retorika normalizira rasistične termine in škoduje družbeni koheziji. Razprava se odvija v času povečanih napetosti v Nemčiji glede vprašanj identitete in vzpona populističnih gibanj.

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti 'No Kings Day' proti politiki predsednika Trumpa, vključno z več deset protesti, načrtovanimi v Michiganu. Pojavile so se tudi skrbi glede uporabe sile s strani zveznih agentov, kar je sprožilo primer v Chicagu, kjer so agenti, oblečeni kot vojaki, uporabili vojaško orožje. Nekdanji uradnik CBP je izpostavil 'nerazumno uporabo sile', medtem ko ICE poroča o 'nesramnem' sovražnem okolju. Nekdanji odvetnik ministrstva za pravosodje je izrazil zaskrbljenost zaradi obravnave 'antife' kot 'militantnega podjetja' s strani zveznih tožilcev.

Napetosti v Tajvanu naraščajo zaradi groženj s strani Kitajske in politične blokade, ki se osredotoča na volitve za odpoklic opozicijskih poslancev, ki naj bi bili blizu Kitajski. Zbrali so se podporniki in nasprotniki odpoklica, kar odraža globoke delitve v državi glede odnosov s celinsko Kitajsko in notranje politične dinamike.

Republikanski poslanec iz Georgie se je znašel pod plazom kritik zaradi omalovaževanja rasističnih izpadov v skupini Mladih republikancev. Na Floridi so republikanci obsodili protest "No Kings Day" proti administraciji Trumpa. Donald Trump je pomilostil Georgea Santosa, zaradi škandala razrešenega kongresnika. V Washingtonu je potekal protest "No Kings Day", na katerem so med drugim nastopili Mehdi Hasan, Bernie Sanders in Bill Nye.

Tajvan danes izvaja referendume v 24 volilnih okrožjih, namenjene odstavitvi poslancev opozicijske stranke Kuomintang (KMT). Stranka je obtožena blokiranja ključne zakonodaje in prevelike naklonjenosti do Kitajske, kar se dogaja v ozadju vse večje politične polarizacije. vladajoča Demokratska napredna stranka (DPP) trenutno nima večine v parlamentu.

Priznana brazilska znamka natikačev Havaianas je postala osrednja točka globoke politične polarizacije v državi po objavi novega oglaševalskega spota. Čeprav je bil oglas zasnovan kot lahkotna in vesela promocija, so ga podporniki desnice interpretirali kot politično sporočilo, kar je sprožilo buren odziv na družbenih omrežjih. Kritiki so podjetju očitali pristranskost, pri čemer se je razširil slogan, da »levičarji nosijo Havaianas, desničarji pa gležnjice«, kar namiguje na sodne postopke proti desnim političnim akterjem. Odziv je vključeval tudi vidne politične osebnosti, saj je sin nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara javno zavrgel svoje natikače, kar je spodbudilo del prebivalstva k bojkotu izdelkov. Zaradi nastale situacije in pozivov k bojkotu je podjetje zabeležilo padec vrednosti delnic na borzi, nekateri trgovci pa so začeli izdelke prodajati po drastično znižanih cenah, tudi za vsega 15 centov. Dogodek odraža izjemno napetost v brazilski družbi, kjer celo vsakdanji potrošniški izdelki postanejo orodje političnega boja.