Nikaragovske oblasti so po navedbah nevladnih organizacij in neodvisnih medijev v izgnanstvu pridržale najmanj 61 oseb, ki so na družbenih omrežjih ali v zasebnih krogih izrazile podporo aretaciji nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Represivni ukrepi, ki jih izvaja režim predsednika Daniela Ortege in podpredsednice Rosario Murillo, so bili usmerjeni proti posameznikom v osmih departmajih države, pri čemer so aretacije potekale brez sodnih nalogov. Po podatkih organizacije Monitoreo Azul y Blanco večina pridržanih ostaja v priporu brez uradnih informacij o njihovem pravnem statusu. Val aretacij se je začel po tem, ko so ameriške sile v Caracasu prijele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se nekdanji venezuelski voditelj spopada z obtožbami zaradi trgovine z drogami in drugih kaznivih dejanj. Režim v Managui, ki velja za tesnega zaveznika Madura, je na dogodke odgovoril s stopnjevanjem nadzora nad javnim in zasebnim mnenjem. Po poročanju medija Confidencial so tarča pregona celo tisti, ki niso aktivno širili uradne državne propagande o dogodkih v Venezueli. Nevladne organizacije opozarjajo, da gre za nov val samovoljnega zatiranja svobode govora v Nikaragvi, kjer policija uporablja objave na družbenih omrežjih kot zadosten dokaz za odvzem prostosti. Od 61 dokumentiranih primerov je bilo devet oseb izpuščenih, tri so bile zadržane začasno, usoda preostalih 49 pa ostaja neznana. Dogajanje odraža globoko politično krizo in solidarnost med avtoritarnimi režimi v Latinski Ameriki, ki na notranje nemire ali tuje intervencije odgovarjajo z represijo nad lastnim prebivalstvom.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.