Carlos Pesquera, novoimenovani posebni koordinator za stabilizacijo oskrbe s pitno vodo, zanika, da bi bila njegova vloga povezana z umirjanjem strankarskih bojev znotraj Uprave za vodovode in kanalizacijo (AAA). Po njegovih besedah gre za tehnično, ne politično funkcijo. Medtem opozicijski politiki, vključno s predstavniki stranke PPD, trdijo, da je trenutni kaos pri oskrbi z vodo in energijo posledica notranjih političnih sporov znotraj stranke PNP.

Venâncio Mondlane, nekdanji predsedniški kandidat v Mozambiku, je ostro zavrnil trditve predsednika države, da so povolebne demonstracije, ki jih je sklical, povzročile večjo škodo kot '16-letna vojna', močnejši izraz za državljansko vojno v Mozambiku. Mondlane je kritiziral primerjavo in poudaril resnost dolgotrajnega konflikta.

Poljsko ustavno sodišče je razveljavilo zakone o reformi ustavnega sodišča, ki jih je sprejela vladajoča stranka PiS. Med razglasitvijo sodbe je prišlo do ostrih prepirov med sodniki, zlasti glede možnosti sojenja sodnice Krystyne Pawłowicz. Pojavile so se obtožbe o podajanju neresnic in omenjalo se je zdravniško potrdilo o njeni nesposobnosti za delo.

V Indiji so se pojavile razlike znotraj stranke BJP glede aretacije dveh katoliških nun in dveh kandidatk za nune v zvezni državi Čatisgarh. Čeprav je glavni minister Čatisgarha aretacije opravičeval z obtožbami o trgovini z ljudmi in prisilnih spreobrnitvah, je predsednik BJP v Kerali te trditve zavrnil. Poudaril je, da aretirane nune niso bile vpletene v takšne dejavnosti in je obljubil pomoč. To kaže na notranji konflikt znotraj BJP glede obravnave incidenta.

Državna tožilka New Yorka Letitia James, skupaj z državnimi tožilci Kalifornije Robom Bontom in Michigana Dano Nessel ter še 20 drugimi demokratskimi državnimi tožilci, je vložila tožbo proti administraciji Donalda Trumpa. Tožba se nanaša na Trumpovo zahtevo po državnih podatkih o prejemnikih bonov za hrano, ki bi pomagali pri sledenju nezakonitim priseljencem. Ločeno so zvezni sodniki preprečili izvedbo izvršne odredbe Donalda Trumpa, ki bi končala državljanstvo po rojstvu za otroke nezakonitih priseljencev, rojene v Združenih državah.

Ramiz Lladrovci, aktualni župan Drenasa, se je ostro odzval na odločitev predsedstva PDK, ki je za kandidata za župana Drenasa na lokalnih volitvah izbralo Petrita Hajdarija. Lladrovci je izrazil prepričanje, da bo kljub podpori visokih uradnikov stranke in poslancev PDK Hajdariju, zmagal na volitvah. Medtem so poslanci in člani predsedstva PDK iz Drenasa izrazili polno podporo Hajdariju in pozvali k enotnosti okoli zastave PDK.

Beograjski župan Aleksandar Šapić in predsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dragan Đilas sta se zapletla v oster verbalni spor. Šapić je v odgovoru na Đilasovo objavo na omrežju X, ki je kritizirala njegovo javno pojavljanje in lapsuse, zapisal grozeče sporočilo: »Ne skrbi, ko ne bom več župan, bom takoj prišel, da te obiščem, da me spomniš na te batine. Prepričan sem, da me boš vesel.« Mediji so to komentirali kot stopnjevanje konflikta med pomembnimi političnimi osebnostmi.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

Evropska unija je predstavila nov predlog proračuna za obdobje 2028-2034, ki predvideva povečanje na dve bilijona evrov in reorganizacijo dodeljevanja sredstev. To je že sprožilo kritike, med drugim iz avstrijske dežele Gradiščanske, zaradi morebitnih rezov v obstoječih EU-subvencijah. Predlog vključuje tudi samostojen raziskovalni program 'Obzorje Evropa', vreden 175 milijard evrov, ki naj bi bil tesno povezan z Evropskim raziskovalnim prostorom.

Češki mandatar in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je po napovedih podpredsednika stranke Karla Havlíčka predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka za novega ministra za okolje. Turek, ki je v javnosti znan kot častni predsednik stranke Motoristi sobě, ostaja edini kandidat za ta resor, saj v gibanju ANO poudarjajo, da dosledno spoštujejo koalicijsko pogodbo med strankami ANO, SPD in Motoristi. Odločitev predstavlja nov vrhunec politične napetosti med bodočim premierjem in predsednikom republike. Predsednik Petr Pavel je že pred uradnim predlogom izrazil oster odpor do Turkovo imenovanja, kar bi lahko povzročilo ustavno-pravni zaplet pri sestavi nove vlade. Kljub predsednikovemu odklonilnemu stališču Havlíček vztraja, da je izbira ministrov v domeni koalicije in da Babiš od svojega predloga ne namerava odstopiti. Situacija nakazuje na zahteven proces potrjevanja ministrske ekipe, saj gre za neposreden spopad med ustavnimi pristojnostmi predsednika in politično voljo nove parlamentarne večine.

Podpredsednik gibanja ANO Karel Havlíček je potrdil, da bo premier Andrej Babiš predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka za novega ministra za okolje. Havlíček je to namero razkril v oddaji Češke televizije, s čimer se končujejo večtedenska ugibanja o kadrovski rešitvi za vodenje okoljskega resorja. Turek, sicer častni predsednik stranke Motoristi sobě, velja za tesnega zaveznika Babiša, s katerim sta se o kandidaturi dogovarjala že v decembru. Kljub uradni najavi predloga pa se obeta institucionalni spor, saj je predsednik Petr Pavel že predhodno jasno izrazil svoje nasprotovanje imenovanju Turka na ministrski položaj. Razlogi za predsednikovo odklonilno stališče niso bili podrobno pojasnjeni, vendar nakazujejo na globoka politična razhajanja med uradom predsednika in vlado. Babiš vztraja pri svoji izbiri, kar bi lahko privedlo do ustavne krize ali zastoja pri delovanju vlade, če nobena od strani ne bo popustila pri vprašanju imenovanja novega člana kabineta.

Grški politični prostor so pretresli ostri odzivi opozicijskih strank na ameriško vojaško operacijo v Venezueli in uradno stališče vlade premierja Kiriakosa Micotakisa. Nekdanji premier Aleksis Cipras je prek svojih sodelavcev obtožil aktualnega predsednika vlade servilnosti do Združenih držav Amerike in pomanjkanja diplomatske hrbtenice, kar naj bi po njegovem mnenju Grčijo mednarodno osramotilo. Opozicija trdi, da Micotakis s svojo držo odpira nevarna vrata tistim, ki bi utegnili ogroziti grško nacionalno suverenost, pri čemer so izpostavili zgodovinsko paralelo s turško invazijo na Ciper. Kritikam se je pridružil tudi predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis, ki je ameriško posredovanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava in nevaren precedens. Čeprav je Andrulakis v preteklosti že obsodil režim Nicolása Madura, poudarja, da političnih sprememb ne bi smeli uveljavljati z orožjem. Hkrati so se v Nikoziji na Cipru zbrali protestniki pod vodstvom Komunistične pobude Cipra, ki so pred ameriškim veleposlaništvom obsodili imperialistično vmešavanje in opozorili na nevarnost vključevanja regije v nove vojaške konflikte pod vplivom ameriških strateških interesov.

Deželni glavar Burgenlanda Hans Peter Doskozil (SPÖ) je izrazil pričakovanje, da bodo pogajanja o občinskem svežnju ponovno propadla zaradi nasprotovanja ÖVP. Doskozil je omenil adaptiran predlog, vendar ni pojasnil njegovih podrobnosti. Pogajanja so namreč propadla že v preteklosti, ker se SPÖ in ÖVP nista strinjali glede prodaje občinskega podjetja za ravnanje z odpadki (BMV) deželi.

Novo migrantsko pridrževalno središče na Floridi, imenovano "Aligatořji Alcatraz", ki je bilo zamišljeno kot simbol stroge imigracijske politike Donalda Trumpa, se sooča s številnimi težavami. Poročila navajajo pomanjkanje tekoče vode in neznosen smrad, kar nakazuje na nehumane življenjske razmere za migrante. Medtem se Donald Trump zdi pripravljen obračunati tudi z nekdanjimi zavezniki, ki so ga razočarali, kar bi lahko povzročilo razkol v njegovih krogih. Kot primer se navaja Elon Musk in njegovo vpletenost v vladni urad za učinkovitost (DOGE), ki bi se lahko obrnila proti njemu samemu.

Črnogorska policija je v manj kot 24 urah po streljanju v naselju Markovići pri Budvi, v katerem je bil 30. decembra 2025 ubit 52-letni S. M., identificirala in aretirala osumljenca Nikola Boljevića. Boljević je pred preiskovalnim sodnikom priznal nezakonito posedovanje pištolja in kokaina, vendar je odločno zanikal krivdo za umor. Istočasno so se v občini Zeta močno zaostrili politični in pravni odnosi po incidentu, v katerem naj bi direktor podjetja Vodovod Podgorica, Aleksandar Nišavić, domnevno prebil ograjo, ob tem pa naj bi komunalni policist uporabil poprov sprej. Rukovodstvo občine Zeta je zaradi dogodka napovedalo kazenske ovadbe proti ministru za notranje zadeve Danilu Šaranoviću, podpredsedniku vlade Aleksi Bečiću in direktorju policije Lazarju Šćepanoviću, medtem ko Nišavić trdi, da so mu čelniki občine Zeta neposredno grozili s prepovedjo vstopa na njihovo ozemlje. Napetosti v regiji dodatno stopnjujejo tudi pravni postopki v primeru družine Krstović, ki od države zahteva višjo odškodnino zaradi neupravičenega pripora leta 2021 v povezavi z zasegom 1,2 tone kokaina, za kar sta bila pravnomočno oproščena. Razmere v Črni gori ostajajo nestabilne zaradi nenehnega spora med lokalnimi oblastmi in državnimi varnostnimi strukturami, kar se odraža v medsebojnih obtožbah o zlorabi pooblastil in policijski represiji.

V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije. Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.

Donald Trump je izrazil grožnje z oviranjem dogovorov o stadionih, če se ekipi Washington Commanders in Cleveland Guardians ne bosta vrnili k svojim prejšnjim imenom, ki sta jih spremenili leta 2022. Obe ekipi sta potrdili, da nimata načrtov za spremembo imen nazaj. Poleg tega se je pojavil nasvet Donaldu Trumpu, naj se namesto groženj predsedniku centralne banke drži mantre vlagateljev "Ne bori se s Fedom".

Bamberški nadškof Herwig Gössl je umaknil svoje prejšnje ostre kritike glede nominacije Susanne Brosius-Gersdorf za ustavno sodnico, potem ko je priznal, da je bil 'napačno informiran'. Pred tem je njeno nominacijo označil za 'notranjepolitični škandal', zdaj pa je svoje izjave preklical po telefonskem pogovoru z juristko. Gössl je izrazil obžalovanje zaradi svojih preteklih izjav in priznal, da je bil napačno obveščen o stališčih kandidatke do splava in človeškega dostojanstva.

Financiranje Katalonije in korupcija ostajata ključni temi v španski politiki. Predsednik Junta de Castilla y León, Alfonso Fernández Mañueco, nasprotuje singularnemu financiranju Katalonije, saj meni, da bo to ogrozilo naložbe. Medtem je korupcija še naprej glavna skrb Andalužanov, saj jo 36 % anketirancev Centra za andaluzijske študije vidi kot največji problem v Španiji. Socialistična stranka (PSOE) se je odzvala na obtožbe proti nekdanjemu ministru PP Cristóbalu Montoru, pri čemer je poudarila domnevno korupcijo znotraj PP. Montoro je medtem po obtožbah o korupciji odstopil iz PP. Nasprotno, Maria Jesús Montero, prva podpredsednica vlade in ministrica za finance, je zavrnila "laži PP" glede avtonomnega financiranja in zagotovila, da ne bo privilegijev za Katalonijo.

Pam Bondi je nemudoma razveljavila odločitev sodnikov iz New Jerseyja glede zamenjave ameriške tožilke Aline Habba. Bondi je poudarila, da Ministrstvo za pravosodje ne tolerira 'neposlušnih sodnikov', še posebej ko ti ogrožajo ustavna pooblastila predsednika ZDA. Pred tem je zvezno sodišče v New Jerseyju razrešilo Alino Habba z njenega začasnega položaja ameriške tožilke, saj ni podaljšalo njenega 120-dnevnega imenovanja.