APDEJT.si

V francoski narodni skupščini bodo do sredine decembra predložili predlog zakona, namenjen preprečevanju nasilja nad otroki v šolah. Zakon bo podpiral žrtve in okrepil nadzor v izobraževalnih ustanovah.

Odvetnik Miroje Jovanović trdi, da črnogorsko pravosodje že sedem mesecev nezakonito zadržuje Danila Mandića v priporu, ker je bratranec predsednika skupščine Andrije Mandića. Kljub odločitvi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo kršitev pravic in pomanjkanje utemeljenega suma, osnovno sodišče v Podgorici nadaljuje s podaljševanjem pripora. Jovanović poudarja, da Danila Mandića ne obremenjujejo niti oškodovanci, niti priče, niti materialni dokazi.

Madžarski MOL in slovaški Slovnaft sta se obrnila na Evropsko komisijo (EK) zaradi zaskrbljenosti glede ravnanja hrvaškega naftovodnega podjetja Janaf. Po njunem mnenju Janafove prakse povečujejo negotovost glede zanesljivosti oskrbe z nafto preko naftovoda Adria, kar meče senco na oskrbo Evropske unije z nerusko nafto. Podjetji trdita, da Janaf enostransko spreminja pogoje.

Lastnik češkega podjetja Seznam.cz, Ivo Lukačovič, se je odločil tožiti Andreja Babiša, predsednika stranke ANO, zaradi trditev, da Lukačovič oziroma njegovo podjetje dolgujeta 900 milijonov kron davka na dividende. Babiš je v odzivu Lukačoviča pozval, naj pojasni, zakaj ima njegovo podjetje sedež na Cipru in ne na Češkem.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v preiskavi nočitev po ugodnih cenah v portoroškem hotelu ugotovila kršitev integritete pri predsedniku uprave Istrabenz Turizma Alešu Semeji, medtem ko pri predsedniku nadzornega sveta Samu Logarju kršitev ni bila potrjena. Oba sta zoper odločitev vložila upravni spor. KPK je v postopku zaznala tudi korupcijska tveganja.

Posebno protikorupcijsko tožilstvo (SPAK) je zavrnilo zahtevo občinskega sveta Tirane, da bi se župan Erion Veliaj fizično udeležil seje, na kateri naj bi razpravljali o proračunu za leto 2026. Prav tako je zavrnilo Veliajevo zahtevo za udeležbo. Ni znano, ali mu bo dovoljena udeležba na seji preko spleta.

Donald Trump je podpisal zakon, ki zahteva objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, s čimer je želel končati sago, ki je ogrožala njegovo zapuščino. Odločitev je bila sprejeta ob sumih o motivih njegove prvotne zadržanosti.

Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da je bila policijska preiskava sobe pred šestimi leti, namenjena deportaciji moškega iz Gvineje, brez sodnega naloga nezakonita. Moški je s pritožbo uspel na najvišjem nemškem sodišču.

Sodišče v Constanti je odločilo, da se suspendiranega župana Mangalije, Cristiana Raduja, ki je obtožen jemanja podkupnine in pranja denarja, iz pripora premesti v hišni pripor. Odločitev ni dokončna in se nanjo lahko pritoži na pritožbeno sodišče v Constanti.

Na obravnavi poskusa uboja na območju Zagorja ob Savi, kjer je obtožena Maja Gošte, je izvedenec sodne medicine Tomaž Zupanc izrazil dvom o tem, da bi oškodovanec sam padel na nož. Obtožena, njena obramba in oškodovanec sicer trdijo, da je šlo za nesrečen splet okoliščin.

Donald Trump je podpisal zakon o odprtju dosjejev v primeru Jeffreyja Epsteina zaradi pritiska javnosti. Politični analitiki menijo, da je bil to nujen korak zaradi pričakovanj javnosti in političnih pritiskov. Zakon naj bi razkril resnico o Billu Clintonu in drugih demokratičnih politikih, medtem pa se pojavljajo ugibanja o Trumpovi vpletenosti. Obstaja celo možnost njegovega predčasnega odstopa zaradi povezav z Epsteinom, ki je bil obtožen zlorabe mladoletnikov.

Romunska davčna uprava (ANAF) je vložila tožbo proti nekdanjemu predsedniku Klausu Iohannisu zaradi dolgov, ki so nastali zaradi neplačanih najemnin za eno od nepremičnin v Sibiu. ANAF zahteva plačilo odškodnine za neuporabo polovice nepremičnine v središču mesta, ki jo je agencija prevzela kot zapuščino. Ker družina Iohannis ni prostovoljno poravnala dolga, ANAF zahteva tudi zavarovanje premoženja za izterjavo dolgovanih zneskov.

Podjetnik in zvezdnik resničnostnih šovov Peter Gillis je vložil zahtevo za ponovno obravnavo njegovega primera, v katerem je bil aprila obsojen na pol leta zapora. Gillis trdi, da je bil sodnik pristranski, saj naj bi se pri izrekanju sodbe opiral na Gillisovo izjavo za Omroep Brabant. Njegov odvetnik je na sodišču v 's-Hertogenboschu zahteval ponovno obravnavo, a je sodišče to zavrnilo. Gillis je bil aprila 2025 obsojen zaradi obsežne davčne utaje in je prejel eno leto zaporne kazni, od tega šest mesecev pogojno.

Marsela Gasanova, znanega v kriminalnih krogih pod vzdevkom Marsel Mahačkalinski, so obsodili na 13 let zapora zaradi zasedanja najvišjega položaja v zločinski hierarhiji. Sodišča v regiji Sverdlovsk so sporočila, da je bil Gasanov spoznan za krivega po treh členih kazenskega zakonika Ruske federacije.

Ibrahima Cissokho, vodja gibanja »Moja država, moja prihodnost« (MPMA), je vložil tožbo proti nekdanji poslanki Mame Diarra Fam zaradi objave internih sporočil iz skupine WhatsApp koalicije »Diomaye Président« na Facebooku. Cissokho ji očita razkritje njegovih osebnih podatkov. Obe osebnosti sicer pripadata koaliciji, vendar zastopata različne politične struje.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je pomilostil dva katoliška duhovnika, ki sta bila obsojena za huda kazniva dejanja zoper državo. Oba duhovnika so izpustili na podlagi predsednikove pomilostitve, poroča beloruska tiskovna agencija BelTA.

Sodišče v Madridu je odločilo, da mora Meta plačati skoraj pol milijarde evrov španskim medijskim hišam zaradi nelojalne konkurenčne prednosti pri oglaševanju na Facebooku in Instagramu. S tem je Meta kršila evropske standarde za varstvo podatkov.

Nekdanjega predsednika Generalitata, Jordija Pujola, bodo predvidoma v petek odpustili iz bolnišnice, potem ko se je njegovo stanje po pljučnici, zaradi katere je bil od nedelje hospitaliziran v kliniki Sagrada Familia v Barceloni, izboljšalo. Njegov osebni zdravnik, Jaume Padrós, je povedal, da bo Pujol, če ne bo zapletov, okrevanje nadaljeval doma.

Saeima, parlament Latvije, je za generalnega tožilca imenovala Armīnsa Meistersa, višjega tožilca okrožnega tožilstva v Rigi. Imenovanje predstavlja pomemben korak v latvijskem pravosodnem sistemu.

V Kitajski so aretirali 18 članov cerkve Sijon, vključno z duhovniki in verniki, po obsežni aretaciji oktobra. Po navedbah Fu Xiqiuja, ustanovitelja združenja ChinaAid, jim grozi sojenje in do tri leta zaporne kazni. Aretacijo je odobrilo tožilstvo v mestu Beihai v provinci Guangxi.