Srbska pravoslavna cerkev danes praznuje Ognjeno Marijo, ljudsko verovanje pa pravi, da če na ta dan grmi in dežuje, sledijo velike nesreče. Verjame se tudi, da Ognjena Marija kaznuje z ognjem in da je grmljavina na ta sveti dan slab znak.

Srbska spletna portala Kurir.rs in Mondo.rs sta poročala o obeleževanju dneva Svetih mučenikov Emilijana in Jakinta. Oba članka poudarjata pomen molitve, ki naj bi jo izgovorili na ta dan.

Mitropolit Epifanij Kijevski, poglavar Pravoslavne cerkve Ukrajine, je na škofovskem sinodu 14. julija 2025 ostro napadel Romunsko pravoslavno cerkev in patriarha Daniela. Očital jim je "brezmejno predrznost" in kritiziral njihove poskuse glede statusa cerkve. Članek, ki ga je objavil ADEVARULBISERICII.RO, poudarja, da gre za napad brez primere.

Pravoslavna cerkev je danes praznovala Svetega Antonija Pečerskega, pomembnega ruskega pravoslavnega svetitelja in očeta meništva v Rusiji, ki je bil znan po svojem daru zdravljenja bolnih. Hkrati so bili spominjani tudi Svetih 45 mučenikov iz Nikopolja.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je vernikom, ki praznujejo božič po julijanskem koledarju, zaželel, da bi jim rojstvo Jezusa prineslo tolažbo in novo upanje. Minister za pravosodje Nenad Vujić je patriarhu Porfiriju, duhovščini Srbske pravoslavne cerkve in vsem vernikom zaželel, da bi bila božja ljubezen spodbuda za krepitev medsebojnega razumevanja. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić pa je v svoji čestitki poudaril, da lahko le složni ohranjamo in razvijamo domovino.

V Bilješevu pri Kaknju je potekal Sveeparhijski sabor, ki je združil Srbe iz vseh koncev sveta. Mitropolit črnogorsko-primorski Joanikije je poudaril, da duhovni mučeniki Mitropolije dabrobosanske, pod vodstvom Svetega Petra Zimonjića, zbirajo, opogumljajo in s svojim zgledom kažejo srbskemu narodu, kako naj ravna.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki danes praznujejo Prepodobnega Tomo Maleina in sveto velikomučenico Nedeljo. Verjamejo, da je vojvoda Tomo Malein, ki je bil pred svojim asketskim življenjem na gori Malein v Grčiji vojaški poveljnik, delal čudeže tudi po smrti. Verniki se morajo danes odreči določeni stvari, da bi jim šlo v življenju bolje.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Romunski kristjani vsako leto 29. avgusta praznujejo obglavljenje svetega Janeza Krstnika, pomemben dan v pravoslavnem koledarju. Verniki se spominjajo mučeništva svetnika z močnimi molitvami za odpuščanje grehov. Na ta dan se držijo posebnih običajev in se izogibajo določenim dejanjem, poudarek pa je na duhovni refleksiji.

Poglavar Srbske pravoslavne cerkve (SPC), patriarh Porfirij, je v svoji božični poslanici vernikom in srbski javnosti poudaril nujnost narodne enotnosti in miru. Izpostavil je, da so notranjepolitične napetosti v državi privedle do globoke družbene razdeljenosti, kar predstavlja resen izziv za prihodnost naroda. V luči praznika, ki simbolizira mir in medsebojno spoštovanje, je patriarh vernike pozval, naj drug drugemu ponudijo roko in si prizadevajo za preseganje ideoloških ter političnih razhajanj. Patriarhova sporočila prihajajo v času, ko se srbska družba sooča z različnimi pritiski in notranjimi trenji, ki vplivajo na stabilnost države. Voditelj cerkve je poudaril duhovni pomen božiča kot priložnosti za preobrazbo in iskanje skupne poti v duhu krščanskih vrednot. Njegov poziv k spravi odmeva kot poskus pomiritve duhov v obdobju povečanih družbenih trenj, pri čemer cerkev nastopa kot posrednik miru in moralna avtoriteta v javnem prostoru.

Duhovnik in misijonar Stahij Kolotvin je pojasnil, da ima vsak vernik pravico sestaviti molitev, vendar mora to molitev za uporabo v cerkvi potrditi Sveti sinod. Izjava je povezana z načrtom Ruske pravoslavne cerkve, da ustvari molitev za ženske, ki razmišljajo o splavu.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so danes praznovali Svetega mučenika in arhiđakona Evpla, ki velja za zaščitnika "ljudi od peresa". V času Dioklecijana je vojvoda Pentagur dobil nalogo, da uniči kristjane na Siciliji, vendar mu to ni uspelo, saj so se skrivali.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so 6. septembra praznovali Svetega svečenomučenika Evtihija in Sveto mučenico Siro. Vernike pozivajo, da izrečejo molitev, še posebej tiste, ki so pred pomembnimi odločitvami.

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki praznujejo dan svetih mučenikov Adrijana in Natalije. Verniki naj bi za ljubezen in srečo izrekli posebno molitev. Pari naj bi za srečo naredili določene stvari, saj sta sveta Adrijan in Natalija zaščitnika ljubezni in zakona.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so 19. julija praznovali Svetega Sisoja Velikega, enega najbolj znanih egipčanskih puščavnikov. Sveti Sisoj je v srbskem narodu izjemno spoštovan kot zaščitnik otrok in hitri pomočnik v stiski. V zadnjem času se vse več mater drži običaja, za katerega verjamejo, da ščiti otroke.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali Veliko Gospojino, eden največjih krščanskih praznikov, posvečen Uspenju Presvete Bogorodice. Praznik, znan tudi kot Velika Gospojnina, se praznuje vsako leto 28. avgusta. Praznovanje Uspenja Bogorodice je bilo ustanovljeno leta 528 na željo cesarja Mavrikija, ki je na ta dan premagal Perzijce. Poudarjeno je, da je ta dan še posebej pomemben za ženske.

Članek poroča o priznanem igralcu, ki je, kljub oboževanju s strani Hollywooda, našel duhovno pot v pravoslavju in ustvaril pesem posvečeno Kosovu. V drugem delu novice je napoved dogodka v Centru za kulturo Grocka v sodelovanju z "Beogradom za početnike", ki bo obiskovalce popeljal skozi zgodovino od srbskega meščanskega doma do jugoslovanskega glamurja.

Srbski režiser Emir Kusturica je konflikt v Ukrajini označil za duhovni boj, sveto vojno za resnico in pravoslavje. Na festivalu »RT.Dok: Čas naših junakov« je dejal, da se Rusija v Ukrajini bori za vero, resnico in pravoslavje, ter spomnil na podobne izkušnje Srbov v 90. letih. Poudaril je, da je to vojna kultur, kjer pravoslavna kultura združuje Rusijo in Srbijo.

Patriarh moskovski in vse Rusije Kiril je med svojo pridigo po božični liturgiji v vnebovzetni katedrali v moskovskem Kremlju izjavil, da se v Rusiji oblikuje posebna civilizacija. Po njegovih besedah ta nova družbena struktura temelji na triedinosti znanosti, gospodarstva in vere v Boga, kar naj bi Rusijo naredilo privlačno za številne države po svetu. Verski voditelj je poudaril, da posebnost sodobne ruske civilizacije izhaja iz sinteze tehnološkega napredka in močnih duhovnih temeljev. Prepričan je, da bo ta model služil kot alternativa drugim svetovnim sistemom in bo sčasoma pritegnil državljane mnogih držav, ki iščejo ravnovesje med materialnim razvojem in verskimi vrednotami. Njegove izjave prihajajo v času, ko se ruske institucije vse bolj distancirajo od zahodnih liberalnih vrednot in poudarjajo lastno suverenost na vseh področjih družbenega življenja.

Srpska pravoslavna cerkev in verniki danes slavijo svete mučenike Cirika in Julito, sina in mater, ki sta umrla med velikimi preganjanji kristjanov v času cesarja. Veruje se, da oba mučenca varujeta pred boleznimi, mati pa naj bi se danes vzdržale grajanja otrok, saj naj bi to imelo negativen vpliv nanje.