Afriška prašičja kuga je bila potrjena na 53 gospodarstvih, pri čemer je bilo do sedaj na 250 farmah usmrčenih približno 6000 prašičev. Prvi primer v Sonti je bil zabeležen 21. julija, do 23. julija pa je bilo evtanaziranih 185 prašičev. Poleg afriške prašičje kuge se živinorejci soočajo tudi z izbruhi bedrenice in bolezni "modri jezik".

Število prašičerejskih kmetij na Nizozemskem se je v zadnjih desetih letih prepolovilo, kar je privedlo do padca števila prašičev pod 10 milijonov prvič po letu 1979. Po podatkih nizozemskega statističnega urada (CBS) se je število prašičev v letu 2025 v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 5,1 odstotka na 9,96 milijona. Najbolj so prizadeti majhni prašičerejci z manj kot petsto živalmi, ki so praktično izumrli. Prav tako se je zmanjšalo število govedi, in sicer za 3,3 odstotka na 3,65 milijona.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je obžaloval odločitev predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da so zapustili sejem Agra po protestu kmetov. Podgoršek meni, da je ministrstvo s tem zaprlo vrata dialogu s kmeti, protest pa je bil po njegovih besedah klic kmečkih družin, ki jih zakon o zaščiti živali praktično ukinja.

Oddelek za veterinarske storitve v Penang je potrdil, da je še ena prašičja farma v vasi Kampung Selamat, Tasek Gelugor, okužena z afriško prašičjo kugo (ASF). To je že četrta okužena farma na tem območju.

Veterinarske službe v Španiji so potrdile dva primera afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Bellaterri pri Barceloni. To je prvi pojav te bolezni v Španiji po letu 1994. Primeri so bili potrjeni v laboratoriju v Madridu, kar bo zahtevalo izredne ukrepe ministrstva za kmetijstvo.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Na Tajvanu so potrdili prvi primer afriške prašičje kuge na farmi prašičev v mestu Taichung. Centralni krizni center za afriško prašičjo kugo je sporočil, da bo Tajvan o primeru obvestil Svetovno organizacijo za zdravje živali (WOAH) in začasno ustavil izvoz vseh svinjskih izdelkov. Minister Chen Shih-chung je pozval k enotnosti in izrazil prepričanje, da bo bolezen izkoreninjena, čeprav bolezen ne ogroža ljudi, predstavlja resno nevarnost za prašičerejo.

Po izbruhu afriške prašičje kuge na območju Osiješko-baranjske županije je potekal krizni sestanek, po katerem minister David Vlajčić napoveduje spremembe v pristopu k prašičereji. Zaradi širjenja bolezni se izvaja množična evtanazija prašičev na farmah in družinskih gospodarstvih, kar je posledica evropskih uredb. Razpravljajo tudi o možnosti uporabe "super prašičev" za rešitev hrvaške prašičereje.

Po odkritju afriške prašičje kuge na farmi v Tajčungu, so bili izvedeni ukrepi razkuževanja. Kljub temu so bile na mestu najdene pozitivne sledi virusa. Prišlo je do zamude pri ponovnem testiranju, ker so uslužbenci mestne uprave Tajčung vstopili na območje razkuževanja predčasno. Ponovni začetek zakola prašičev je predviden za 7. december. Poslanka He Xin Chun je pozvala Ministrstvo za kmetijstvo, da ohrani stabilnost cen svinjine po ponovnem odprtju klavnic.

Po izbruhu afriške prašičje kuge v reji prašičev v Taichungu se je okrepila razprava o uporabi kuhinjskih odpadkov za rejo prašičev. Župan mesta Taichung, Lu Shiow-yen, je napovedal popolno prepoved te prakse. Centralni odzivni center za nesreče je sporočil, da je Ministrstvo za okolje ponovno omogočilo prevoz kuhinjskih odpadkov do obratov za kompostiranje ali sežigalnic. Okrožje Pingtung je že marca 2025 začelo subvencionirati gospodinjske aparate za predelavo kuhinjskih odpadkov.

Katalonska vlada se je dogovorila s sektorjem prašičereje o zakolu približno 30.000 zdravih prašičev s 39 kmetij v bližini žarišča afriške prašičje kuge, ki so ga odkrili pri divjih prašičih v gorovju Collserola blizu Barcelone. Ukrep, ki ga je zahtevala borza Macrolleida, naj bi preprečil širjenje bolezni.

Okrožje Pingtung na Tajvanu je kaznovalo kmetijo Lin v občini Changzhi zaradi nezakonitega krmljenja prašičev z ostanki hrane. Kmetijo so oglobili z 800.000 tajvanskih dolarjev zaradi kršitve Zakona o preprečevanju živalskih nalezljivih bolezni in Zakona o upravljanju s krmo. Več kot 200 prašičev na kmetiji je bilo takoj zaprtih in jim je bilo prepovedano premikanje.

Kitajska je sprožila preiskavo proti tajvanskemu politiku 沈伯洋 zaradi domnevne podpore neodvisnosti Tajvana, kar je izzvalo ostre kritike tajvanskih državljanov in pozive k množični podpori tajvanski neodvisnosti.

Zaradi prepovedi uporabe bioloških odpadkov v prašičereji, ki jo je uvedlo Ministrstvo za kmetijstvo, bo mesto Tajpej spremenilo način ravnanja z njimi. Gospodinjstva ne bodo več ločevala med surovimi in kuhanimi odpadki. Komunalna podjetja jih bodo predelala v kompost ali sežgala. Kompost bo vsako četrtletje na voljo za spletno prijavo na platformi »田園銀行網路平台«. Uvedena so tudi nova odlagališča v parkih.

Z novim letom bodo kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti s protibolečinskimi sredstvi izvajale veterinarske organizacije. Te bodo lahko za izvajanje tega postopka sklenile pogodbeno razmerje z veterinarskimi pomočniki. Državna sekretarka Maša Žagar je predstavnikom Slovenske zveze prašičerejcev predstavila način izvajanja določb Zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje kastracije pujskov do sedmega dneva starosti brez uporabe analgezije in anestezije. Od leta 2026 bodo prašiče v Sloveniji kastrirali le z anestezijo.

Članki razkrivajo raznolike poglede na cepiva in imunost. Raziskava na Columbia University obravnava redko mutacijo, ki bi lahko nudila široko imunost proti virusom. V ZDA se znižuje stopnja cepljenja otrok, kar povečuje tveganje za izbruh ošpic. Medtem nekatere medicinske šole še vedno zahtevajo obvezno cepljenje proti COVID-19 za študente, kar sproža polemike o stranskih učinkih in avtonomiji. Odvija se tudi razprava o vlogi Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki s svojimi stališči proti cepljenju povzroča razdor v medicinski skupnosti. V Zahodni Virginiji poteka pravni spor glede verskih izjem pri cepljenju. Raziskava Univerze Yale o poškodbah zaradi cepiv je bila cenzurirana, kar poudarja potrebo po znanstveni reformi.