Vodilni mednarodni strokovnjaki za prehranske krize so opozorili, da se v Gazi uresničuje najhujši scenarij lakote, ki bo brez takojšnjega ukrepanja povzročil obsežne smrti. Čeprav so razmere kritične, uradna razglasitev lakote ni bila podana, razlogi za to pa so bili pojasnjeni v novih člankih.

Mednarodni strokovnjaki za prehranske krize so v torek izdali novo opozorilo, da se v Gazi odvija najhujši scenarij lakote, kar napoveduje široko razširjeno smrt, če ne bo takojšnjega ukrepanja. Poudarili so, da so se razmere v zadnjih mesecih dramatično poslabšale, saj je poraba hrane najnižja od začetka konflikta, čeprav je območje že dve leti na robu lakote. Opozorilo je izdala pobuda IPC, ki jo podpira OZN, medtem ko so izraelske sile prijele ameriškega sindikalnega vodjo, ki je poskušal dostaviti pomoč v Gazo. Nekateri komentatorji so opozorili, da je izraelsko stališče glede lakote le navidezno, z namenom zatreti globalno ogorčenje.

V Gazi se je humanitarna kriza dramatično poslabšala, kar se kaže v poročilih o obupnih poskusih prebivalcev, da bi prišli do pomoči, vključno z očetom, ki je skoraj utonil med iskanjem paketov v oceanu. Najvišji svetovni organ za spremljanje lakote je izdal zaskrbljujočo oceno, medtem ko agencije Združenih narodov (ZN) ostro obsojajo uporabo lakote kot vojnega orožja, saj se stopnja podhranjenosti v Gazi strmo dviguje. Generalni sekretar ZN António Guterres je poudaril, da 'lakota spodbuja nestabilnost'. Medtem se v Afriki in na Bližnjem vzhodu stopnja lakote povečuje zaradi podnebnih šokov in konfliktov, ki motijo preskrbo s hrano ter dvigujejo stroške. Poročilo ZN za leto 2025 o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu razkriva ostro povečanje lakote v teh regijah.

Mednarodna avtoriteta za prehranske krize je v novem opozorilu napovedala, da se v Gazi trenutno odvija »najslabši scenarij lakote«, in poudarila, da bo brez takojšnjega ukrepanja prišlo do »razširjene smrti«. Opozorili so, da je stradanje postalo strategija, kar oddaljuje možnosti za mir.

Medagencijska skupina Združenih narodov je v ponedeljek objavila poročilo o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu (SOFI) za leto 2025. Poročilo ocenjuje zmanjšanje lakote po svetu od leta 2022, vendar opozarja na neenakomerno porazdelitev. Modern.az in Azerbaijan-news.az poročata, da 8,2 odstotka svetovnega prebivalstva trpi zaradi lakote.

Afriška prašičja kuga je bila potrjena na 53 gospodarstvih, pri čemer je bilo do sedaj na 250 farmah usmrčenih približno 6000 prašičev. Prvi primer v Sonti je bil zabeležen 21. julija, do 23. julija pa je bilo evtanaziranih 185 prašičev. Poleg afriške prašičje kuge se živinorejci soočajo tudi z izbruhi bedrenice in bolezni "modri jezik".

Bill Gates, prek svojega financiranja biotehnološkega podjetja Flagship Pioneering, naj bi dobil odobritev za skrivno pršenje sintetične RNK na ameriške prehrambne izdelke. Novo podjetje Terrana Biosciences, katerega namen je infiltrirati pridelke in prepisati njihove biološke funkcije, je po mnenju kritikov naslednja faza globalističnega prevzema kmetijstva in človeškega zdravja.

Poročilo Združenih narodov o varnosti preskrbe s hrano za leto 2024 kaže, da se je svetovna lakota zmanjšala že drugo leto zapored, saj je bilo prizadetih približno 15 milijonov ljudi manj kot leta 2023. Kljub temu napredek ni enakomeren, saj se lakota še naprej povečuje v nekaterih delih Afrike in Zahodne Azije. Poročilo opozarja, da je mednarodna skupnost še vedno daleč od doseganja cilja izkoreninjenja lakote do leta 2030, k čemur prispevajo strukturni izzivi, kot so konflikti, podnebne spremembe, inflacija in neenakost.

Po poročilu Združenih narodov o prehrani za leto 2024 se je svetovna lakota zmanjšala, kar je dobra novica v boju proti lakoti. Izboljšanje dostopa do hrane v Južni Ameriki in Indiji je prispevalo k napredku. Kljub temu se je stanje poslabšalo v Afriki in Zahodni Aziji. Več kot 2,3 milijarde ljudi se še vedno sooča z zmerno ali hudo prehransko negotovostjo, 673,2 milijona pa jih je podhranjenih.

Siti Norhamidah Mohd Tohir, 41-letna kmetovalka iz Sabak Bernama v Maleziji, se je iz ženske, ki so jo nekoč podcenjevali, prelevila v vodilno osebnost in simbol žensk v kmetijstvu. S svojim delom na več kot 36 hektarjih riževih polj, je dokazala, da ženske lahko prevzamejo ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti države. Njeno delo je primer predanosti in uspeha v sektorju, ki ga pogosto obvladujejo moški, s čimer je postala nacionalna ikona in spremenila splošno percepcijo vloge žensk v kmetijstvu.

Dominikanska republika se uvršča med države z najnižjim indeksom podhranjenosti na svetu, je potrdila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) na vrhu OZN v Etiopiji. Poročilo 'Stanje prehranske varnosti in prehrane v svetu letos' (SOFI 2025), ki ga je predstavila OZN v Adis Abebi, kaže na rahlo izboljšanje svetovnih ravni lakote, čeprav še ne v zadostni meri. Dominikanska republika si prizadeva za dosego cilja 'nič lakote' in s tem zagotavlja temeljno pravico do prehrane.

Iranski svet ministrov je uradno sprejel celovito uredbo, katere cilj je zagotavljanje prehranske varnosti, podpora preživetju gospodinjstev ter ohranjanje kupne moči končnih potrošnikov. Ukrep sledi predhodnim napovedim o pripravi sistemskih rešitev za stabilizacijo trga osnovnih dobrin v državi. Vlada s tem odloča o strateških mehanizmih, ki bodo omogočili lažji dostop do hrane in zmanjšali vpliv inflacije na najranljivejše sloje prebivalstva. Nova zakonodaja predvideva vzpostavitev posebnih jamstev za oskrbo s hrano in finančno zaščito družinskih proračunov. Po navedbah uradnih virov je cilj vlade vzpostaviti stabilen okvir, ki bo kljub gospodarskim pritiskom zagotavljal nemoteno preskrbo z osnovnimi živili. Uredba vključuje tudi ukrepe za neposredno podporo potrošnikom, s čimer želi Teheran preprečiti nadaljnji upad življenjskega standarda, ki ga povzročajo nihanja cen na trgu.

Bank Mandiri je znova poudarila svojo zavezanost vlogi strateškega partnerja pri nacionalnem razvoju s podporo krepitvi ljudskega gospodarstva v kmetijskem sektorju. Banka je sprožila pobudo Mandiri Sahabat Desa za opolnomočenje gojenja sirka v Bogorju, s čimer želi podpreti prehransko varnost in ljudsko gospodarstvo.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je na nedavnem srečanju poudaril, da gradnja stanovanj ostaja ena izmed ključnih prioritet iranske vlade. Izpostavil je nujno potrebo po pospešitvi zagotavljanja bivalnih enot za najranljivejše skupine prebivalstva, pri čemer je kot ključni pogoj za uspeh navedel zagotovitev ustreznih finančnih sredstev. Aref je v svojem nagovoru prav tako pojasnil, da so guvernerjem provinc podelili nova pooblastila za izvajanje celovitega načrta za podporo preživetju in zagotavljanje prehranske varnosti. S temi ukrepi želi vlada decentralizirati odločanje in omogočiti hitrejši odziv na potrebe lokalnega prebivalstva, ki se spopada z gospodarskimi težavami. Ta prizadevanja so del širše strategije za zmanjšanje socialnih razlik v državi.

Sijajna prevleka na jabolkih, ki jo opazimo v supermarketih, ni naravna, temveč gre za užitno vosek, ki se nanese po obiranju za ohranjanje svežine. Kljub temu, da je ta vosek običajno varen za uživanje, nekatere različice lahko vsebujejo aditive, konzervanse ali ostanke pesticidov, kar je sprožilo zaskrbljenost med potrošniki, zlasti po objavi videoposnetka na TikToku.

Francoski znanstveniki so ponovno potrdili široko prisotnost titanovega dioksida v komercialnih mlečnih izdelkih ter v materinem in živalskem mleku. Ta spojina, ki je bila uvrščena med potencialno rakotvorne snovi in je prepovedana kot aditiv za živila v Franciji ter EU, je bila najdena v vseh preučevanih vzorcih mleka, kar postavlja pod vprašaj učinkovitost obstoječih prepovedi in razkriva potencialne vire kontaminacije.

Po obsežnem odpoklicu okoli 200 gotovih jedi zaradi izbruha listerije, javnost razpravlja o izkušnjah z irskimi supermarketi. Središče razprave je vprašanje, ali bodo prizadeti izdelki ostali na nakupovalnih seznamih potrošnikov, ob tem pa so na voljo tudi informacije o sami bakteriji listeriji in njenih simptomih.

Policija Zahodnega Kalimantana (Polda Kalbar) je na nacionalnem dogodku 'Awarding Day: Apresiasi Kreasi Polri untuk Masyarakat', ki ga je organiziral glavni štab indonezijske policije (Mabes Polri) v Džakarti, prejela več prestižnih nagrad. Dogodek, ki je potekal v Avditoriju STIK-PTIK Lemdiklat Polri, je bil namenjen prepoznavanju in nagrajevanju inovativnih prispevkov policije k skupnosti. Med drugim je Polda Kalbar prejela priznanje s strani vodje policije za zmago na tekmovanju za prehransko varnost.

Iranska vlada je v sodelovanju s parlamentom začela izvajati nov nacionalni program razdeljevanja elektronskih bonov za nakup osnovnih živil, ki nadomešča prejšnji sistem neposrednih denarnih subvencij. V okviru te politike je država 80 milijonom prebivalcem na namenske račune nakazala po štiri milijone tomanov dobroimetja, kar ustreza mesečnemu znesku enega milijona tomanov na osebo. Sredstva so namenjena izključno nakupu osnovnih življenjskih potrebščin v pooblaščenih trgovinah. Sistem, ki bo v celoti zaživel v prihodnjem tednu, omogoča državljanom prevzem blaga brez neposrednega gotovinskega plačila. Ta ukrep predstavlja pomemben premik v iranski gospodarski politiki, saj se država spopada z visoko inflacijo in želi zagotoviti prehransko varnost za najširši krog prebivalstva. Izvedba programa sledi predhodnim napovedim o obsežni finančni pomoči, s katero želi Teheran omiliti pritiske na gospodinjstva zaradi rastočih cen hrane na svetovnih in domačih trgih.

Iranska vlada je pod vodstvom predsednika države uradno začela izvajati celovit načrt v 15 točkah, ki je namenjen podpori preživetja prebivalstva in zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti. Program je bil sprejet v času trajajočih gospodarskih pritiskov, njegov glavni cilj pa je povečanje stabilnosti in predvidljivosti v nacionalnem gospodarstvu. Načrt vključuje specifične ukrepe za zaščito najranljivejših slojev prebivalstva pred inflacijskimi nihanji in motnjami na trgu osnovnih življenjskih potrebščin. Izvajanje tega strateškega dokumenta se osredotoča na izboljšanje pogojev za samooskrbo s hrano ter vzpostavitev trdnejših mehanizmov za nadzor cen. Vlada želi s temi ukrepi ne le ublažiti trenutne socialne stiske, temveč tudi dolgoročno okrepiti odpornost države na zunanje gospodarske sankcije. Pričakuje se, da bodo novi predpisi prinesli večjo preglednost v distribucijskih verigah kmetijskih pridelkov in hrane, kar naj bi preprečilo špekulacije na trgu.