V Gazi so se razmere za razseljene prebivalce v zimskem času drastično poslabšale. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v četrtek potrdil, da je sedemletni deček Ata Mai utonil v blatu in vodi, ko so poplave zajele njegovo šotorišče v mestu Gaza. Posnetki reševalcev, ki so poskušali izvleči njegovo telo iz globokega blata, so v javnosti sprožili val zgroženosti nad humanitarno krizo na območju. Poleg dečka je v ločenem incidentu v taborišču na stadionu Jarmuk v mestu Gaza umrl moški, pet ljudi pa je bilo poškodovanih, ko je v šotoru, kjer je bivala družina, izbruhnil požar. Zdravstveni uradniki so poročali tudi o smrti še enega devetletnega dečka, vendar okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Dogodki poudarjajo kritično pomanjkanje ustreznih bivališč, ogrevanja in hrane za večino Palestincev, ki so bili razseljeni med dveletno vojno. Kljub dvanajst tednov staremu premirju med Izraelom in gibanjem Hamas razmere ostajajo napete. Palestinski viri poročajo o skoraj vsakodnevnih smrtnih žrtvah zaradi izraelskega streljanja, medtem ko so na Zahodnem bregu izraelske sile izvedle nove aretacije približno 50 oseb. Humanitarna kriza v Gazi se ne umirja, k čemur prispevajo tudi uničena infrastruktura in težki vremenski pogoji.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se na srečanju na Floridi dogovorila o ultimatu za gibanje Hamas, ki vključuje dvomesečni rok za popolno razorožitev palestinske skupine. Po navedbah diplomatskih virov in poročanju medijev sta voditelja dosegla soglasje, da bo Izrael v primeru Hamasove zavrnitve pogojev ali kršitve sporazuma o razorožitvi prejel polno podporo ZDA za vnovičen začetek silovitih vojaških operacij v Gazi. Trump naj bi Netanjahuju zagotovil, da bo januarja 2026 uradno razglasil prehod v naslednjo fazo premirja, ki bo pogojevala mir z odstranitvijo orožja s strani Hamasa. Strokovne ekipe obeh držav trenutno pripravljajo natančne kriterije za proces razorožitve, saj Izrael opozarja na nevarnost, da bi skupina poskušala obdržati lahke oborožitvene sisteme. Netanjahu je poudaril, da Hamas v Gazi še vedno razpolaga s približno 60.000 avtomatskimi puškami, kar bi po mnenju obeh voditeljev predstavljalo nesprejemljivo varnostno grožnjo. Pogovori so potekali v senci protestov v Tel Avivu, kjer državljani zahtevajo preiskavo odgovornosti za napad 7. oktobra 2023, medtem ko je Izrael v Gazi že izvedel povračilne ukrepe proti voditeljem Hamasa zaradi domnevnih kršitev trenutnega premirja.

Več evropskih držav je pripravilo operativne načrte za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino v okviru t. i. koalicije pripravljenih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Evropski uniji, bi bila glavna naloga teh enot nadzor nad morebitnim premirjem in prekinitvijo ognja na terenu. Načrti vključujejo podrobne varnostne garancije in logistične okvirje za delovanje evropskih sil v kriznem območju. Francija in Velika Britanija naj bi bili med ključnimi pobudnicami te pobude, ki se osredotoča na stabilizacijo razmer po morebitni zaustavitvi sovražnosti. Čeprav so se države članice EU v preteklosti prednostno usmerjale v krepitev ukrajinske obrambne industrije, ti novi načrti nakazujejo premik k neposredni vojaški prisotnosti za zagotavljanje trajnega miru. Uradna odločitev o napotitvi še ni bila sprejeta, saj je usoda misije odvisna od doseženega dogovora o premirju med sprtima stranema.

Tajske oblasti so v sredo izpustile 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od julija, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi razmer na sporni meji. Izpustitev je bila izvedena na podlagi novega dogovora o prekinitvi ognja, ki sta ga državi dosegli pretekli konec tedna z namenom končanja večtedenskih smrtonosnih spopadov. Vojaki so se v domovino vrnili v sredo, kjer so jih pričakali s častmi. Najnovejše premirje je stopilo v veljavo v soboto opoldne in je končalo skoraj 20 dni neprekinjenih spopadov, ki so na obeh straneh zahtevali najmanj 101 življenje. Pogovori med predstavniki obeh držav so bili usmerjeni v zmanjšanje napetosti, ki so se stopnjevale vse od lanskega poletja. Čeprav so oblasti v Bangkoku in Phnom Penhu potrdile umiritev razmer, ostaja obmejno območje pod strogim nadzorom obeh vojsk.

Po poročanju nemških medijev naj bi ZDA in Izrael dosegla dogovor o dvomesečnem roku za razorožitev Hamasa. Novi spopadi ogrožajo dogovorjeno premirje, kljub temu pa naj bi se strani načeloma že sporazumeli o prvih točkah mirovnega načrta.

Tajska je po 155 dneh izpustila 18 kambodžanskih vojnih ujetnikov. Ta poteza je del dogovora o prekinitvi ognja in jo obravnavajo kot znak upanja v zaostrenem obmejnem sporu med državama.

Tajske oblasti so v sredo izpustile 18 vojakov kambodžanske vojske, ki so bili zajeti julija lani v okviru dolgotrajnega obmejnega spopada med državama. Izpustitev, ki sta jo potrdili obe vladi, sledi nedavnemu dogovoru o novi prekinitvi ognja. Kambodžanski minister za informiranje Neth Pheaktra je potrdil, da so se vojaki varno vrnili v domovino, tajska diplomacija pa je potezo označila za dejanje dobre volje in korak h krepitvi medsebojnega zaupanja. Državi sta v soboto napovedali takojšnje premirje po najnovejšem valu spopadov, ki so v zadnjih tednih zahtevali najmanj 47 smrtnih žrtev in povzročili razselitev skoraj milijona ljudi na obeh straneh meje. V okviru skupne izjave sta se obrambna ministra zavezala k zamrznitvi vojaških položajev ter sodelovanju pri deminiranju obmejnih območij in boju proti kibernetski kriminaliteti. Dogovor je izrecno predvideval izpustitev ujetnikov po 72 urah dejanskega spoštovanja prekinitve ognja, kar predstavlja pomemben premik v stabilizaciji regije.

Tajska vlada je v sredo, 31. julija, izpustila 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v priporu od izbruha silovitih spopadov julija letos. Ta korak velja za ključen znak deeskalacije napetosti na meji med državama, potem ko sta sosedi v soboto dosegli nov dogovor o prekinitvi ognja. Premirje kljub nedavnim sporom glede vdorov brezpilotnih letal uspešno traja že več kot tri dni, kar vliva upanje na dolgoročno stabilizacijo razmer. Izpustitev ujetnikov so potrdili uradniki obeh vlad, vključno s kambodžanskim ministrom za informiranje Nethom Pheaktro. Dogodek sledi tednom smrtonosnih obmejnih konfliktov, ki so zahtevali številne žrtve in povzročili precejšnjo gmotno škodo. Naslednji korak v mirovnem procesu naj bi vključeval skupne operacije za odstranjevanje nevarnih protipehotnih min na mejnem območju, ki še vedno ogrožajo civilno prebivalstvo.

Tajska je v sredo izpustila 18 kambodžanskih vojakov, ki jih je zadrževala pet mesecev kot vojne ujetnike. Izpustitev je sledila obnovljeni prekinitvi ognja med državama, s katero so želeli končati več tednov smrtonosnih spopadov ob sporni meji. Kambodžijske oblasti so pozdravile vrnitev vojakov.

Premirje med Tajsko in Kambodžo na spornem mejnem območju ostaja v veljavi, vendar je uradni Bangkok zaradi obtožb o kršitvah dogovora odložil načrtovano izpustitev 18 zajetih kambodških vojakov. Tajske oblasti so odločitev utemeljile s trditvami, da je Kambodža kršila pogoje premirja z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki so preletavali obmejno območje. Čeprav so se neposredni spopadi, ki so v preteklih dneh zahtevali številna življenja, ustavili, ostajajo odnosi med državama močno zaostreni. Zastoj pri prenosu ujetnikov predstavlja nov izziv za diplomatska prizadevanja, ki sta jih v preteklem tednu spodbujali Malezija in Kitajska. Tajska stran vztraja, da bo izpustitev vojakov izvedla šele, ko bo prepričana v popolno spoštovanje vseh določil o prekinitvi ognja. Kambodža se na zadnje obtožbe o uporabi dronov še ni uradno odzvala, so pa v preteklosti že večkrat zavrnili tajske navedbe o kršitvah na terenu. Situacija na meji tako ostaja nepredvidljiva, kljub načelnemu dogovoru o mirnem reševanju spora.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o prehodu v drugo fazo mirovnega načrta za območje Gaze. Ključna točka pogovorov je prihodnost krhkega premirja, ki velja od 10. oktobra, vendar se obe strani, tako Izrael kot Hamas, medsebojno obtožujeta kršitev. Druga faza načrta predvideva razorožitev Hamasa, postopen umik izraelske vojske iz enklave, vzpostavitev prehodne oblasti in namestitev mednarodnih stabilizacijskih sil. Pogoj za začetek te faze ostaja vrnitev vseh preostalih talcev, vključno s posmrtnimi ostanki ubitih. Srečanje poteka v času, ko se Netanjahu sooča s političnimi pritiski doma in v tujini, pri čemer analitiki ocenjujejo, da poskuša tesno zavezništvo s Trumpom izkoristiti kot ključni politični kapital pred morebitno volilno kampanjo leta 2026. Poleg razmer v Gazi sta voditelja obravnavala tudi širše regionalne izzive, vključno z iranskim jedrskim programom, razmerami v Siriji in razorožitvijo Hezbolaha v Libanonu. Trump je pred tem v svoji rezidenci gostil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost ZDA ob koncu leta. Več kot dve leti trajajoči spopadi v Gazi so doslej terjali že več kot 71.000 žrtev in povzročili hudo humanitarno krizo.

Po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem napadu na Iran v primeru poskusov ponovne oborožitve, so iranski uradniki napovedali takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnegakoli napada ZDA ali Izraela. Iranski ambasador pri ZN je Trumpove grožnje obsodil v pismu Varnostnemu svetu ZN.

Med srečanjem Donalda Trumpa in Benjamina Netanjahuja na Floridi je Netanjahu izjavil, da Izraelci cenijo Trumpovo pomoč Izraelu in podporo v boju proti Hamasu v Gazi. Trump je po srečanju z Netanjahujem ponovil, da se mora Hamas razorožiti.

Iran je preko svojega ambasadorja pri ZN obsodil Trumpove nove grožnje in napovedal oster odgovor na kakršno koli agresijo ZDA ali Izraela. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru napada.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v ponedeljek na Floridi opravila ključne pogovore o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Trump je Iranu zagrozil z novimi, uničujočimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj jedrski program ali raketni arzenal. Izjavil je, da ZDA natančno vedo, kje se nahajajo ključni iranski objekti, in opozoril, da ne bo okleval z uporabo strateških bombnikov B-2, če se bo to izkazalo za potrebno. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian razglasil »popolno vojno« proti Zahodu in obljubil oster odgovor na vsako morebitno agresijo. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja obravnavala tudi drugo fazo krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanju Hamas postavil ultimat za razorožitev, v nasprotnem primeru pa zagrozil s hudimi posledicami. Kljub poročilom o trenjih med Washingtonom in Tel Avivom glede hitrosti mirovnega procesa, sta voditelja pokazala enotno fronto. Netanjahu je srečanje označil za izjemno produktivno in Trumpu podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje. Ob robu srečanja je Trump spodbudil Izrael tudi k diplomaciji z novim sirskim vodstvom, kar nakazuje na morebitno preoblikovanje regionalnih zavezništev pod ameriškim pokroviteljstvom.