Evropska unija je pristala na trgovinski sporazum z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki uvaja 15-odstotno carino na večino evropskega izvoza v ZDA. Čeprav je Bruselj sporazum podprl, so bile reakcije v ključnih državah članicah, predvsem v Nemčiji, deljene. Medtem ko je samo ena industrija izrazila zadovoljstvo, se protekcionizem vrača na velika vrata. Sporazum predstavlja konec enega od mnogih trgovinskih sporov, ki jih je sprožil Trump, vprašanje pa ostaja, kako bo to vplivalo na Srbijo, saj čas izteka.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napoved svetovne gospodarske rasti za letos na 3 %, kar je manj silovit šok, kot je bilo sprva pričakovano. Kljub negotovosti, ki jo povzročajo ameriške carinske pogajanja, in protekcionističnim ukrepom Donalda Trumpa, se je svetovno gospodarstvo izkazalo za bolj odporno. Razlogi za to so manjše povišanje carin, kot je bilo napovedano, in bolj prilagodljive monetarne politike. Medtem ko svetovno gospodarstvo raste, se bo francoska rast omejila na 0,6 %.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil sklenitev trgovinskega sporazuma s filipinskim predsednikom Ferdinandom Marcosom mlajšim, ki vključuje 19-odstotne carine. Prav tako se je zavezal, da si bo ZDA prizadevala rešiti Afganistance v Združenih arabskih emiratih, ki jim grozi repatriacija.

Število potovanj med ZDA in Kanado se je po napovedi carin Trumpove administracije močno zmanjšalo, kar kaže na negativen vpliv trgovinske vojne. Poleg tega je bila izpostavljena pomanjkljivost tradicionalnih metod merjenja 'poštenosti' v trgovinskih odnosih, zlasti 'uvozno utežena povprečna carina', ki jo uporablja USTR in naj bi bila teoretično neutemeljena in zavajajoča za določanje protekcionizma med trgovinskimi partnerji.

Ameriški predsednik Donald Trump je zahteval, da se nogometna ekipa iz Washingtona in bejzbolska ekipa iz Clevelanda vrneta k svojim prejšnjim imenom. Pri tem je zahteval, da se Washingtonovi ekipi vrne rasistično ime.

Po doseženem dogovoru o carinah med EU in ZDA, ki je zvišal carine na 15 %, so se pojavile kritike. Madžarski premier Orban je dogodek označil kot "Trump si je požrl Ursulo". Francoski premier Bayrou je izrazil obžalovanje nad "žalostnim dnem", ko se je Evropa "vdala v podrejenost". Madrid je sicer pozdravil izogibanje "carinski eskalaciji", medtem ko so iz Belgije pojasnili, da dogovor med ZDA in Evropo glede carin določa 15 % carine na ameriške izdelke za evropske proizvode.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Kitajski izvoz se je novembra okrepil po nepričakovanem krčenju prejšnji mesec, kar je pripeljalo do tega, da je trgovinski presežek prvič presegel 1 bilijon dolarjev. Kljub znatnemu padcu izvoza v Združene države Amerike je Kitajska uspela doseči ta mejnik.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Kitajski premier Li Qiang je opozoril, da naraščajoči protekcionizem in enostranski trgovinski ukrepi povzročajo resne motnje v svetovnem gospodarskem redu. Pozval je države, naj ponovno potrdijo svojo zavezanost medsebojnemu sodelovanju in prosti trgovini. Li je dejal, da se je v zadnjih nekaj letih po vsem svetu povečalo število trgovinskih omejitev, kar otežuje poslovanje in škoduje zlasti državam v razvoju. Premier Li Qiang je poudaril, da bo Kitajska delala na reformi svetovnega gospodarskega in trgovinskega sistema ter si prizadevala za pravičnejša, razumnejša in preglednejša trgovinska pravila. Napovedal je nadaljnje odpiranje domačih trgov in obsodil enostransko in protekcionistično ravnanje drugih držav.

Indijska vlada je uradno uvedla zaščitne carine na uvoz določenih jeklenih izdelkov iz Kitajske in Vietnama, da bi omejila nenaden porast uvoza in zaščitila domačo industrijo. Po navedbah indijskega finančnega ministrstva bodo carine veljale tri leta, pri čemer se bodo stopnje postopoma zniževale. V prvem letu bo dajatve znašala 12 odstotkov, v drugem letu 11,5 odstotka, v zadnjem tretjem letu pa se bo stopnja znižala na 11 odstotkov. Ukrep je bil sprejet kot odziv na močan pritisk kitajskega jekla na indijski trg, kar je povzročilo nestabilnost pri lokalnih proizvajalcih. Gre za klasičen primer trgovinske zaščite, s katero želi New Delhi preprečiti damping in zagotoviti konkurenčnost domačega gospodarstva. Carine se nanašajo na specifične jeklene izdelke, ki so v zadnjem obdobju preplavili trg zaradi upada povpraševanja v drugih svetovnih regijah in kitajskih izvoznih presežkov. Odločitev odraža širši trend v azijsko-pacifiški regiji, kjer se države vse pogosteje spopadajo s trgovinskimi neravnovesji s pomočjo protekcionističnih ukrepov.

Donald Trump je ponovil svojo grožnjo o uvedbi 100-odstotnih carin na filme, posnete zunaj ZDA, kar je že napovedal maja 2025. S tem je sprožil val kritik, ki označujejo njegov načrt za oživitev ameriške filmske industrije kot neizvedljivega in nevarnega. Kritiziral je tudi guvernerja Kalifornije, Gavina Newsoma.

Na Poljskem posojilojemalci nestrpno pričakujejo odločitev Sveta za monetarno politiko glede obrestnih mer. Ekonomisti so razdeljeni glede morebitnega znižanja. V Romuniji večina državljanov želi, da bi jih EU bolje zaščitila v globalnem kontekstu in pred varnostnimi tveganji. V Bolgariji pa le 58 % ljudi meni, da je država imela koristi od članstva v EU, pri čemer inflacija ostaja največji problem. Bolgarija beleži tudi največjo rast cen v industriji v EU.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo 8. septembra prek video povezave iz Pekinga nagovoril virtualno srečanje voditeljev držav BRICS. Na povabilo brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve bo Xi na srečanju podal pomemben govor, kjer naj bi razpravljal o gospodarstvu in multilateralizmu.

Kitajski veleposlanik v ZDA je opozoril, da ameriški protekcionizem spodkopava kmetijsko sodelovanje med državama. Izpostavil je, da kmetje ne bi smeli nositi posledic trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Opozorilo prihaja v času zaostrenih odnosov in poudarja zaskrbljenost Kitajske glede vpliva ameriške trgovinske politike na kmetijski sektor.

Donald Trump je podaljšal rok za uvedbo višjih carin na kitajsko blago za 90 dni. Prav tako je spremenil svoje stališče glede izvršnega direktorja Intela Lip-Bu Tana, potem ko je sprva zahteval njegov odstop zaradi povezav s kitajskimi podjetji. Poleg tega so Trumpovi zavezniki v svetu kriptovalut prepričali njegovo administracijo, da je oživila pravilo, ki potrošnikom omogoča dostop do njihovih finančnih podatkov, s čimer so se uprli Wall Streetu.