Alternativni zdravstveni mediji že več kot desetletje poročajo o skoraj čudežnih učinkih kokosovega olja pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, vključno z izboljšanjem spomina in zaustavitvijo ali celo obračanjem učinkov bolezni. Nova raziskava odkriva tudi skrite vzroke celične smrti pri Alzheimerjevi bolezni in vaskularni demenci, kar odpira vrata novim pristopom k zdravljenju.

Nova študija Univerze v Toulousu, ki jo je objavil France Inter, je pokazala, da ljudje v svojih domovih in avtomobilih vdihavamo na deset tisoče mikroplastičnih delcev vsak dan. Ocenjuje se, da dnevno vdihnemo približno 68.000 teh drobnih delcev, ki so prisotni v zraku v notranjih prostorih.

Najnovejše raziskave, objavljene na portalih laopinion.com in yucatan.com.mx, so pokazale povezavo med visoko stopnjo uživanja ultraprocesirane hrane in povečanim tveganjem za nastanek pljučnega raka. Med tovrstno hrano spadajo izdelki kot so gazirane pijače, juhe v pločevinkah, piščančji medaljoni, ocvrt krompirček in sladoled. Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo na škodljive učinke ultraprocesirane hrane na splošno zdravje, nova dognanja pa to povezavo razširjajo tudi na enega izmed glavnih vzrokov smrti.

Mednarodna raziskava je pokazala, da je 7.000 korakov na dan dovolj za pozitivne učinke na zdravje, s čimer ni potrebno doseči prej "neuradnega" cilja 10.000 korakov. Več gibanja je seveda bolje od sedečega načina življenja, vendar zmerna aktivnost že zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, demenco ter znižuje splošno umrljivost za 47 odstotkov.

Nova študija, objavljena na nemških portalih zeit.de, stern.de, t-online.de in nordbayern.de, je pokazala, da ljudje vdihnejo več deset tisoč delcev mikroplastike. Raziskovalci iz Toulousa in Tübingena so izračunali, koliko drobnih plastičnih delcev lahko vdihnejo odrasli in otroci pod določenimi pogoji. Posebej onesnažen je bil zrak v avtomobilih in domovih.

Znanstveniki z ameriške univerze Duke so razvili metodo, ki z uporabo umetne inteligence na podlagi ene same magnetne resonance omogoča napovedovanje hitrosti staranja možganov. Študija, objavljena v reviji Nature Aging, je analizirala 50.000 slikovnih pregledov in poudarja potencial te tehnologije za zgodnje odkrivanje demence. Medtem pa strokovnjaki iz Peruja poudarjajo, da je mogoče napredovanje Alzheimerjeve bolezni upočasniti z modificiranimi življenjskimi navadami. Nedavna študija kaže, da je mogoče tveganje za demenco zmanjšati za do 45 % z aktivnostmi, ki spodbujajo ključno beljakovino v možganih.

Raziskava je pokazala, da se prebivalci Mecklenburg-Predpomorjanske zelo močno identificirajo z Nemčijo in svojo regijo. Podobno visoko stopnjo povezanosti s svojim mestom so izkazali tudi prebivalci Hamburga. Raziskava v severni Nemčiji je sicer pokazala različne stopnje identificiranosti z lokalnimi okolji.

Ob 45. rojstnem dnevu Harryja Potterja je raziskava pokazala, da je 36 odstotkov Nemcev prebralo vsaj eno knjigo iz serije. Delež je še višji med mladimi odraslimi. Članki o tem poročajo iz različnih nemških medijev.

Študija, objavljena v reviji Nature, je pokazala, da respiratorni virusi, kot sta gripa in SARS-CoV-2, lahko 'prebudijo' mirujoče metastatske celice raka dojke v pljučih in tako pospešijo nastanek pljučnih metastaz. Raziskava, izvedena na živalskih modelih in potrjena s podatki tisočev bolnikov, poudarja, kako lahko vnetja in okužbe prispevajo k nastanku novih tumorjev.

Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci z inštituta Pasteur v Parizu, je pokazala, da virus SARS-CoV-2 lahko okuži možgane in tam vztraja do 80 dni. Eksperimenti na hrčkih so razkrili, da je prisotnost virusa v možganih povezana z depresijo, tesnobo in motnjami spomina, saj naj bi motil aktivnost nevronov. Ugotovitve so zaskrbljujoče glede dolgoročnih posledic COVID-19 na možgane.

Nova študija je odkrila povezavo med uživanjem ultra-predelane hrane in rakom pljuč. Raziskovalci so ugotovili, da četrtina primerov pljučnega raka prizadene nekadilce, kar poudarja pomen raziskovanja drugih dejavnikov tveganja poleg kajenja. Odkritja mednarodne raziskovalne skupine opozarjajo na morebitne nevarnosti visoke ravni uživanja tovrstne hrane.

Najnovejše raziskave razkrivajo, da sta nekroza – nekontrolirana celična smrt – in kakovost spanca ključna dejavnika pri biološkem staranju in nastanku številnih resnih bolezni. Znanstveniki z Univerze v Cambridgeu so ugotovili, da je nekroza pomemben dejavnik staranja, medtem ko je obsežna analiza podatkov skoraj 90.000 posameznikov iz britanske biobanke UK Biobank pokazala, da slab spanec povečuje tveganje za več kot 170 bolezni, vključno s sladkorno boleznijo, cirozo jeter in Parkinsonovo boleznijo.

Raziskovalci so na satelitskih posnetkih odkrili krater velikosti dveh kvadratnih kilometrov, ki je nastal leta 2014 na Grenlandiji, ko je podzemno jezero prebilo ledeno ploščo in povzročilo izstrelitev ogromnih količin vode na površje.

Nova študija, ki jo je izvedel Inštitut Pasteur in objavil v reviji Nature Communications, razkriva zaskrbljujoče ugotovitve o dolgoročnih vplivih covida-19 na možgane. Raziskava kaže, da virus vztraja v možganskem deblu, kar povzroča depresijo, motnje spomina in anksioznost. Študija na hrčkih je pokazala, da virus vztraja v možganih do 80 dni.

Nacionalni statistični komite Kirgizistana, v sodelovanju z UN Women in Skladom Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA), začenja prvo pilotno raziskavo v državi o razširjenosti nasilja nad ženskami, imenovano »Dobrobit in varnost žensk«. Terenski del raziskave je predviden za leto 2026.

Pionirska študija, ki sta jo vodili Univerza Castilla-La Mancha (UCLM) in UNED, je pokazala, da kombinacija kokaina in alkohola povzroča večje možganske poškodbe kot samostojno uživanje teh substanc. Skupno uživanje je pogosta praksa, zlasti med mladimi v rekreativnih okoljih. Raziskava je ugotovila, da skupna uporaba hudo prizadene predele možganov, ki so vključeni v uravnavanje čustev in nadzor impulzov.

V zadnjih javnozdravstvenih novicah iz ZDA se je razvnela razprava o obdavčitvi bolnišnic v Connecticutu, pri čemer se je zastavilo vprašanje, kako država podpira skupnostne bolnišnice. Medtem je bil v Beli hiši poskus Russella Voughta, da bi s pripisom blokiral sredstva za zunanje zdravstvene raziskovalce pri Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH), preklican, s čimer so se odprla vrata za ponovni pretok milijard dolarjev za študije sladkorne bolezni in raka. V drugih novicah je poročilo WalletHuba uvrstilo Minnesoto na tretje mesto med najboljšimi državami za zdravstvo v ZDA, takoj za New Hampshirom in Rhode Islandom, in sicer na podlagi stroškov, dostopnosti in izidov.

Novi izsledki raziskave, ki jo je izvedel Pasteurjev inštitut in so bili objavljeni 22. julija, kažejo, da se virus covida-19 lahko zadržuje v določenem delu možganov več kot 80 dni. Ta prisotnost virusa je povezana s simptomi, kot so depresija, motnje spomina in anksioznost, kar so opazili pri poskusih na hrčkih.

Novi razvoj v medicini prinaša optimizem za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. V Združenem kraljestvu je bil objavljen podatek, da ima približno 982.000 ljudi neko obliko demence, vključno z Alzheimerjevo boleznijo. Nedavno odkritje "prelomnega" zdravila naj bi lahko upočasnilo napredovanje bolezni. Hkrati se v Nemčiji poročajo o dveh zdravilih, ki sta v raziskavah na mišjih možganih pokazali sposobnost, da obrneta posledice Alzheimerjeve bolezni, čeprav sta trenutno odobreni za drugačne indikacije.

Agencija za nadzor onesnaževanja Minnesote je izdala opozorilo o kakovosti zraka za celotno zvezno državo, ki je veljalo od torka, 29. julija, do sobote, 2. avgusta. Opozorilo je bilo izdano zaradi dima, ki je prihajal iz kanadskih požarov. Večji del Minnesote je bil pod rdečim opozorilom, kar pomeni, da je bil zrak nezdrav za vse prebivalce, ne samo za občutljive skupine.