Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bo ukrajinskim beguncem dovolil ostati v ZDA do konca vojne ter skrajšal prej zastavljen rok 50 dni za dosego premirja med Rusijo in Ukrajino na deset dni.

Donald Trump je napovedal skrajšanje roka za Vladimirja Putina glede prekinitve vojne, kar je povzročilo dramatičen padec delnic ruskih podjetij. Trump je sprva določil 50-dnevni rok, ki ga je sedaj skrajšal na 10-12 dni, saj je 'zgodba ponovljena prevečkrat' in je zato previden glede srečanja v živo. Kremlj je potrdil sprejem Trumpovih komentarjev in poudaril, da se 'posebna vojaška operacija nadaljuje'.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da prva dama Melania Trump simpatizira ruskega predsednika Vladimirja Putina. Hkrati je šef krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov Trumpov ultimatum Rusiji glede ukrajinskega konflikta označil za poskus hitrega reševanja spora. Ta izjava nakazuje na različne poglede znotraj ameriške administracije in mednarodne skupnosti glede odnosov z Rusijo in reševanja regionalnih konfliktov.

Na spletu se je pojavil videoposnetek, ki prikazuje člana Putinovega varnostnega osebja, ki nosi delno ovit dron za prestrezanje, medtem ko se ruski predsednik srečuje z vojaškimi častniki. Po analizi videoposnetka, ki jo je izvedel ukrajinski vojaški analitik Sergij Beskrestnov, je bil posnetek narejen po paradi ob dnevu zmage v Moskvi 9. maja. Predvideva se, da gre za dron Yolka za prestrezanje, kar kaže na povečano skrb za varnost ruskega predsednika.

Rusko ministrstvo za pravosodje je v svoj register ekstremističnih materialov vključilo knjigo Alekseja Navalnega z naslovom »Patriot«. Gre za izdajo knjige v ruskem jeziku, ki jo je leta 2024 objavila litovska založba One Book Publishing. To potezo je 30. julija potrdilo tudi ministrstvo, pri čemer so poudarili, da je knjiga pokojnega ustanovitelja FSK (Fundacije za boj proti korupciji) in politika Alekseja Navalnega uvrščena na seznam prepovedanih gradiv.

Ameriški predsednik Donald Trump izgublja kredibilnost v mednarodnih odnosih, zlasti pri poskusih vplivanja na Kremelj in Vladimirja Putina. Njegovo nenehno spreminjanje mnenja in številne napovedi, ki se ne uresničijo, zmanjšujejo težo njegove besede. Tanguy Struye de Swielande, profesor mednarodnih odnosov na UCLouvainu in raziskovalec na Inštitutu Egmont, poudarja, da je Trumpova beseda 'na nek način nič več vredna'. To ovira prizadevanja ZDA za učinkovito vplivanje na rusko zunanjo politiko.

Rusija je pri napadu na Harkov prvič uporabila nove letalske bombe UMBP-5, ki so zadele gosto naseljeno četrt mesta. V napadu je bilo ranjenih najmanj 41 ljudi, med njimi 37 po navedbah mestnega poveljnika. Bombardiranje je povzročilo ranjence med civilnim prebivalstvom.

Rusko ministrstvo za pravosodje je spletni portal za civilni aktivizem 'Activatica.org' in sedem posameznikov, vključno z novinarko Felicito Olševec (bolj znano kot Maša Majers), uvrstilo na seznam 'tujih agentov'. Poleg Majersove so na seznamu tudi bloger Dmitrij Veliki, zgodovinar in predavatelj Vasilij Žarkov ter novinarki Ksenija Kirilova in Felicita Olševec. Med prepoznanimi 'tujimi agenti' je tudi pesnica in prevajalka, ki živi v ZDA. Odločitev je bila sporočena 18. julija.

Ruski predsednik Vladimir Putin je naložil vladi, naj pripravi predloge za uvedbo dodatnih omejitev pri uporabi programske opreme iz tako imenovanih 'neprijaznih držav'. Medtem je Vladislav Dajković, predsednik stranke Svobodna Črna gora, v obisku Rusiji izrazil obžalovanje zaradi članstva Črne gore v Natu, ob srečanju s Sergejem Mihajlovičem Mironovom, koalicijskim partnerjem in bližnjim sodelavcem Putina.

Nekateri poslanci ruskega parlamenta dume so pozvali k prepovedi aplikacije za sporočanje WhatsApp, ki je v lasti podjetja Meta Platforms, saj naj bi ogrožala nacionalno varnost. Anton Gorelkin, prvi namestnik predsednika odbora dume za informacijsko politiko, je izjavil, da bi se moral WhatsApp pripraviti na umik z ruskega trga, saj bo verjetno uvrščen na seznam omejene programske opreme. Predsednik Vladimir Putin je prejšnji mesec podpisal zakon, ki dovoljuje razvoj alternativne programske opreme, kar kaže na krepitev nadzora nad digitalno komunikacijo v državi.

Ruska državna duma je sprejela zakonodajo, ki predvideva denarne kazni za posameznike, ki na internetu iščejo "izrecno ekstremistične vsebine". Ta zakon, ki ga kritizira širok politični spekter v Rusiji, prepoveduje dostop do in iskanje spletnih vsebin, ki so označene kot ekstremistične, vključno z "pesmami, ki poveličujejo Ukrajino", in materiali feministične rock skupine Pussy Riot. Trenutno je v Rusiji blokiranih približno 5.500 spletnih strani, med njimi tudi številna mednarodna novičarska mesta, zaradi njihove vsebine.

Messenger aplikacija WhatsApp, ki je v lasti ameriškega tehnološkega podjetja Meta, se bo po besedah vplivnega ruskega poslanca morala pripraviti na umik iz Rusije. Predvideva se, da bo WhatsApp uvrščen na seznam prepovedane programske opreme v državi.

Rusija nadaljuje z omejevanjem svobodnega dostopa do interneta, saj je medijski regulator Roskomnadzor blokiral dostop do 56.000 spletnih strani, ki so zavrnile odstranitev vsebine, ki jo je Moskva označila za 'ekstremistično'.

Predsednica ruskega vrhovnega sodišča Irina Podnosova, ki je umrla v starosti 71 let, je bitko z življenjem izgubila po dolgi in težki borbi z rakom. Na čelo vrhovnega sodišča jo je Putin osebno nominiral in je to funkcijo prevzela po smrti Vjačeslava Lebedeva, ki je bil predsednik sodišča od leta 1991.

Donald Trump naj bi v zasebnem krogu grozil Vladimirju Putinu z bombardiranjem Moskve, kar kaže na nenavadno zaostritev v sicer zapletenem odnosu med obema predsednikoma. Hkrati je Trump, nekoč znan po tesnejših vezeh s Putinom in kritiki Nata, nenadoma spremenil svoje stališče do Ukrajine in se postavil na stran Volodimirja Zelenskega. Ta preobrat odpira vprašanja o učinkovitosti te podpore in pritisku na Putina. Čeprav je v preteklosti Putina označeval za 'dobrega prijatelja', se zdi, da se dinamika njunih odnosov spreminja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je postal ključna figura v administraciji predsednika Donalda Trumpa, kjer prevzema vlogo »mojstra za vse«, poroča CNN. Medtem pa je namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta, Dmitrij Medvedjev, v izjavi za New York Post pozval Rusijo k pripravljenosti na morebitne preventivne udarce proti Zahodu, če bi ta stopnjeval konflikt v Ukrajini.

Ukrajina je predlagala nadaljevanje mirovnih pogovorov z Rusijo v prihodnjem tednu, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na nujnost potrojitve napadov z brezpilotnimi letali za doseganje sovražnikovega vpliva. Obenem je mednarodni strokovnjak opozoril, da bi Putinova naslednja poteza, morebitna popolna mobilizacija, lahko ogrozila celotno Evropo. Vojaški strokovnjaki tudi menijo, da poletna ruska ofenziva ne bo prinesla preboja zaradi visokih izgub.

Kljub določilu v 5. odstavku 29. člena ruske ustave, ki prepoveduje cenzuro, je bilo naznaneno, da se bo ta še zaostrila. To je potrdil tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov, kar kaže na to, da odločitve najvišjih državnih organov v Rusiji presegajo ustavne določbe.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un naj bi prihodnji teden obiskal Peking in se udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. To bo njegov prvi obisk na Kitajskem po letu 2019. Obstajajo tudi ugibanja o morebitnem tristranskem srečanju s Putinom in Xi Jinpingom.

Donald Trump je izjavil, da namerava skrajšati rok, ki je bil dan Putinu za umik iz Ukrajine, ter da bo proti Rusiji uvedel sankcije, če se rok ne bo spoštoval. Medtem ruska sodišča vse bolj strogo preganjajo oporečnike, kar je posledica vojne v Ukrajini in novih zakonov, ki omogočajo še več represije. Obstaja tudi možnost srečanja med Putinom in Trumpom na Kitajskem v začetku septembra.