Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.

Ramiz Salkić, nekdanji podpredsednik Republike Srbske, je izrazil zaskrbljenost, da bi morebitna oprostilna sodba predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku na drugostopenjskem sodišču ne predstavljala konca njegovih separatističnih prizadevanj, temveč bi ga le dodatno spodbudila k nadaljevanju politike delitve Bosne in Hercegovine. Salkić je poudaril, da bi takšna sodba pomenila dodatno spodbudo za rušenje države.

Član Predsedstva BiH dr. Denis Bećirović se je v Parizu sestal z ministrom za Evropo v francoskem zunanjem ministrstvu Benjaminom Haddadom. Bećirović je izrazil zaskrbljenost nad separatističnimi dejavnostmi Republike srbske in cilji predsednika RS Milorada Dodika do ključnih institucij Bosne in Hercegovine. Poudaril je, da bi oslabitev teh institucij lahko negativno vplivala na celotno regijo. Francija je zagotovila, da se bo uprla separatističnim aktivnostim v BiH.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije Abacus Data kaže, da separatistična gibanja v kanadskih provincah Alberta in Québec trenutno nimajo zadostne podpore za uspeh na morebitnih referendumih o neodvisnosti. Direktor agencije David Coletto pojasnjuje, da je glavni razlog za takšno stanje vsesplošen občutek negotovosti in tesnobe glede prihodnosti, ki prevladuje med kanadskimi državljani. Po mnenju analitikov se volivci v obdobjih gospodarske in socialne nestabilnosti raje odločajo za status quo kot za tvegane ustavne spremembe. Raziskava, ki je leto dni preučevala tako imenovano mentaliteto negotovosti, ugotavlja, da bi se morala splošna gospodarska in družbena klima v državi znatno izboljšati, preden bi zagovorniki odcepitve lahko računali na večinsko podporo. Ta ugotovitev prihaja v času, ko so se v provinci Alberta ponovno okrepila prizadevanja za neodvisnost, potem ko so tamkajšnji organi decembra 2025 odobrili uradno referendumsko pobudo. Kljub formalnim postopkom za izvedbo glasovanja pa trenutno razpoloženje javnosti kaže na to, da bi volivci predlog o ustanovitvi samostojne države najverjetneje zavrnili.

Premierka Alberte, Danielle Smith, je zatrdila, da njena Združena konservativna stranka ni separatistična. Na nedavnem letnem kongresu stranke so člani s skepticizmom in neodobravanjem sprejeli zgodovinski energetski sporazum med Alberto in Ottawo. Voditelji separatističnega tabora v stranki pa so bili deležni stoječih ovacij.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

V Republiki Srbski, entiteti v Bosni in Hercegovini z večinskim srbskim prebivalstvom, bodo v nedeljo potekale predčasne predsedniške volitve. Na volitvah, kjer bo izvoljeni predsednik služboval manj kot eno leto, je registriranih več kot 1,2 milijona volivcev.

Predsednik Srbske napredne stranke, Miloš Vučević, je napovedal velik narodni shod v Novem Sadu v naslednjih desetih dneh. Namen shoda je izraziti podporo Srbom s Kosmeta in poslati sporočilo proti separatizmu v Vojvodini.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih vojakov iz Jemna po zračnem napadu pod vodstvom Saudske Arabije na njihovo pošiljko. Dogodek je razkril naraščajoče nezaupanje med Saudsko Arabijo in ZAE, kar bi lahko koristilo Hutijem.

Kitajsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so se zaključile obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnosti 2025, ki so potekale v morju in zračnem prostoru okoli Tajvana. Tiskovni predstavnik ministrstva Čžan Šjaogang je poudaril, da so manevri služili kot odločen odgovor na separatistična prizadevanja za neodvisnost otoka in kot opozorilo pred vmešavanjem zunanjih sil. Po njegovih navedbah Kitajska ne bo dopustila nobenih poskusov oviranja svojih dejanj pod pretvezo ohranjanja miru v Tajvanski ožini. Med vojaškimi vajami je ljudska osvobodilna vojska vadila blokado ključnih tajvanskih pristanišč in izvajala bojna streljanja. Peking je ob tem jasno sporočil, da bodo kakršne koli zlonamerne provokacije, ki bi prestopile njihove rdeče linije, naletele na oster odpor. Čžan je dodal, da so vaje v celoti pokazale moč Kitajske pri prizadevanjih za združitev države in odpor proti zunanjemu vmešavanju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v povezavi z dogajanjem izrazil pripravljenost Rusije, da podpre Kitajsko v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti v regiji. Kitajske oblasti vztrajajo, da so takšni manevri nujni za zaščito državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Katalonska stranka Junts je uradno prekinila sodelovanje s špansko vlado in vložila amandmaje na vse zakone, ki jih trenutno obravnava parlament. Míriam Nogueras, vodja parlamentarne skupine Junts, je napovedala, da bodo blokirali tudi vse prihodnje zakone, ki bodo prišli iz vlade. Ta poteza onemogoča sprejetje proračuna in drugih ključnih zakonov, s čimer je zakonodajni proces blokiran.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Katalonska separatistična stranka Skupaj za Katalonijo (JxCat) je umaknila podporo manjšinski vladi španskega premierja Pedra Sancheza. Člani stranke so s prepričljivo večino podprli ta umik, kar po mnenju analitikov lahko dodatno oteži delovanje Sanchezove vlade, čeprav ne pomeni njenega takojšnjega padca.

Stranka Junts per Catalunya, pod vodstvom Carlesa Puigdemonta, je soglasno sklenila prekinitev vladnega sporazuma, podpisanega pred dvema letoma. Puigdemont je PSOE obtožil prekinitve sodelovanja in napovedal, da bodo prešli v opozicijo. Emiliano García-Page meni, da predčasne volitve ne bi smele biti posledica Puigdemontovega ukaza, vendar ocenjuje, da bo težko izpeljati celoten mandat.

V jemenski provinci Hadramout je prišlo do oboroženih spopadov med jemensko vojsko, zvesto mednarodno priznani vladi, in silami Južnega tranzicijskega sveta. Spopadi so izbruhnili v naftno bogati regiji.

Po stopnjevanju napetosti s Savdsko Arabijo so Združeni arabski emirati napovedali umik svojih enot iz Jemna. Razkol med državama se je poglobil zaradi podpore ZAE južnojemenskim separatistom, kar je sprožilo jezo Savdske Arabije.

Saudova Arabija je v torek izvedla zračni napad na pristaniško mesto Mukalla v Jemnu. Po uradnih navedbah Rijada je bil cilj operacije preprečiti dostavo pošiljke orožja, ki naj bi jo Združeni arabski emirati namenili tamkajšnji separatistični skupini. Napad kaže na zaostritev razmer in morebitna nesoglasja znotraj koalicije, ki posreduje v jemenskem konfliktu. Operacija se je zgodila v času povečanih regionalnih napetosti, kljub nedavnim prizadevanjem za stabilizacijo v širši regiji. Napad na ključno infrastrukturo, kot je pristanišče Mukalla, bi lahko imel dolgoročne posledice za dostavo humanitarne pomoči in logistične poti v Jemnu. Identiteta separatistične skupine, ki naj bi orožje prejela, uradno ni bila razkrita, vendar incident osvetljuje kompleksne odnose med regionalnimi silami na Arabskem polotoku.