Sirski zunanji minister je opravil svoj prvi uradni obisk v Moskvi po odstavitvi Asada, kar so potrdile tako spletna stran Newsday.com kot tudi tiskovna agencija AP. Rusija je napovedala ta pomemben obisk, ki kaže na nadaljevanje diplomatskih stikov med državama.

Borci v vojaških uniformah so 29. julija na sončnem balkonu usmrtili tri neoborožene moške, medtem ko so dogodek snemali. Pred usmrtitvijo so jih prisilili k pavzi, eden od napadalcev pa je vprašal tovariša, ali želi snemati. Incident kaže na brutalnost in željo po dokumentiranju grozodejstev med sirskim konfliktom.

Združeni narodi se pripravljajo na pošiljanje humanitarne pomoči v južno sirsko provinco Sweida, so potrdili trije uradniki za pomoč. Odločitev sledi krvavim spopadom, ki so povzročili smrt na stotine ljudi in razselili približno 175.000 posameznikov, po tem ko je sirijska vlada prižgala zeleno luč za konvoj.

Katarjsko društvo Rdečega polmeseca (QRCS) je po osmih mesecih humanitarnega dela zaključilo projekt podpore sirotam in njihovim družinam v severni Siriji. Projekt je bil osredotočen na zagotavljanje hrane in izobraževanja za otroke in njihove skrbnike.

Izrael je 29. julija 2025 prestregel izstrelek, izstreljen iz Jemna, za katerega so odgovornost prevzeli hutijski uporniki. Sirene so se sprožile v več izraelskih mestih, vključno z Jeruzalemom. Medtem so izraelski napadi v Gazi ubili 30 ljudi. Analitiki opozarjajo, da Netanjahujeva vlada že 12 let izvaja vojaške operacije proti Siriji, sedaj pa trdi, da bo vojna proti Hamasu in napadi na Iran ustvarili 'nov' Bližnji vzhod. Medtem ko se osrednji mediji bolj osredotočajo na Hamas, se ignorira širša strategija Izraela v regiji.

Mazloum Abdi, vrhovni poveljnik Sirskih demokratičnih sil (SDF), je predstavil časovni okvir za sklenitev dogovora s sirsko vlado, kar je sprožilo mešane odzive. Abdi poudarja zavezanost decentralizaciji in izraža zaskrbljenost glede popolne integracije v sirsko vlado. V pogajanjih medtem diskretno posreduje predsednik kurdske regije Nechirvan Barzani, ki velja za vplivno osebnost pri premoščanju političnih razhajanj. Abdi je prav tako potrdil nadaljnjo komunikacijo s Turčijo, ki je bila pozitivna, zlasti pri vzdrževanju prekinitve ognja.

Sirija se po nedavnih bojih na jugu države, kjer se nova vlada trudi ohraniti enotnost, nahaja pred ključnimi odločitvami. NZZ.ch poroča, da je vprašanje prihodnosti države negotovo. Medtem ko se načrtujejo volitve, ki po mnenju taz.de temeljijo na nedemokratičnih načelih in verjetno ne bodo prispevale k umiritvi razmer v državi, se postavlja vprašanje o stabilnosti in miru v Siriji.

Arabske države, vključno z Egiptom, Katarjem, Savdsko Arabijo in Jordanijo, so podpisale dokument, v katerem pozivajo radikalno islamistično skupino Hamas, naj preneha z vladanjem v Gazi in preda orožje Palestinski avtonomiji ob mednarodni podpori. Medtem pa se sirski zunanji minister Asaad Hasan aš-Šibani pripravlja na potovanje v Rusijo.

V torek se je prva skupina sirskih beguncev vrnila domov iz Libanona, kar je del novega načrta Združenih narodov, razvitega v sodelovanju z libanonsko vlado po padcu vladavine Bašarja al Asada decembra. Program omogoča varno vrnitev razseljenih oseb, ki so bile prisiljene zapustiti Sirijo zaradi konflikta.

V Siriji so čez noč izbruhnili novi spopadi na dveh kritičnih območjih, na severu in jugu države. Na jugu je prišlo do prekinitve krhkega premirja med vladnimi silami in lokalnimi milicami Druze.

Ameriški posebni odposlanec za Sirijo, Thomas Barrack, je pohvalil konstruktivni dialog, ki spodbuja integracijo in enotnost v Siriji, ter izrazil priznanje za prizadevanja Sirskih demokratičnih sil (SDF) po izjavah njihovega poveljnika Mazlouma Abdija o uskladitvi s sirsko vlado. V Washingtonu, po poročanju SANA, ZDA podpirajo resolutno zavezanost sirski vladi vključevanju pod vodstvom predsednika Ahmada al-Sharaaja. Medtem so ZDA na Varnostnem svetu ZN pozvale k prilagoditvi sankcij, da bi sirski vladi omogočile boj proti terorizmu, ob ohranjanju sankcij proti najbolj nevarnim akterjem. Izrael medtem ohranja dosledno stališče do dogajanja v Siriji, pozorno spremlja novo vladajočo oblast v Damasku in nadaljuje s svojo politiko Realpolitik.

Združene države Amerike so repatriirale ameriškega otroka, ločenega od družine, iz obsežnega taborišča v severovzhodni Siriji. V taborišču so nameščene desetine tisoč ljudi, ki naj bi bili povezani z militantno skupino Islamska država.

Prva skupina sirskih beguncev se je vrnila domov iz Libanona v okviru novega načrta, ki sta ga razvila Združeni narodi in libanonska vlada. To predstavlja pomemben korak v reševanju begunske krize in omogoča postopen povratek beguncev v njihove domovine.

Združene države Amerike so prejšnji teden iz begunskega taborišča v severovzhodni Siriji repatriirale mladoletnega ameriškega državljana, da bi se združil s svojo družino. Ameriško zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da je edina trajna rešitev za krizo v taboriščih za razseljene osebe v severovzhodni Siriji, da matične države repatriirajo svoje državljane. Za uspešno repatriacijo so se zahvalili Zveznemu preiskovalnemu uradu (FBI).

Zunanja ministra Rusije in Sirije, Sergej Lavrov in Asaad al-Shaibani, sta se srečala v Moskvi. Srečanje je potekalo v četrtek, o njem pa je v sredo poročalo rusko zunanje ministrstvo. Rusija je znana kot tesna zaveznica nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al-Asada.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminomom Netanjahujem poudaril pomen ozemeljske celovitosti Sirije. To je sledilo izraelskemu posredovanju pri spopadih verskih manjšin v južni Siriji, so sporočili iz Kremlja.

Izrael je ponovno bombardiral edino katoliško cerkev v Gazi, Cerkev svete družine, pri čemer so bili ubiti trije ljudje, župnik pa je bil ranjen. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval k prekinitvi vezi z Natom, saj naj bi voditelji vojaškega bloka podpirali genocid Palestincev.

Madžarski politik Balázs Orbán je za CNN povedal, da želita tako Ukrajina kot Rusija nadaljevati vojno. Po njegovem mnenju mora Evropa okrepiti lastno varnost. Tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin sta imela telefonski pogovor, v katerem je Erdogan pozval k tretjemu krogu pogajanj med Ukrajino in Rusijo ter ponudil Turčijo kot gostiteljico. Pogovor je bil osredotočen tudi na stabilnost v Siriji.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.

Združeni narodi so obtožili Izrael, da je od konca maja v Gazi ubil več kot 1.000 ljudi, ki so poskušali dobiti hrano. Visoki komisar OZN za človekove pravice, Volker Turk, je opozoril na izjemno visoko tveganje za hude kršitve mednarodnega prava zaradi intenziviranja vojaških operacij. Humanitarna situacija v Gazi se je poslabšala, saj je v 72 urah zaradi lakote umrl 21 otrok, organizacija Zdravniki brez meja pa je opozorila, da je Gaza postala »masovna grobnica« in da je upanje izginilo.