Poleg prejšnjih poročil o oprostitvi morilca Amirmohamada Halekija, so sedaj znane dodatne podrobnosti. Slovesnost odpustitve je potekala v prisotnosti Mohammada Šahriarija, vodje teheranskega kazenskega tožilstva. Pred tem je oče pokojnega, Abdulrahman Haleki, postavil pogoj za oprostitev, da bo morilec služil skupnosti.

Rob in Michele Reiner, ki sta bila nedavno žrtvi brutalnega umora, sta le nekaj ur pred smrtjo poslala spodbudna sporočila Nanonu Williamsu, zaporniku v teksaškem zaporu, ki čaka na izvršitev smrtne kazni. Williams je razkril, da je sporočilo Michele Reiner prejel šele nekaj dni po tem, ko so mediji že poročali o njunem umoru. Povezava med zakoncema in Williamsom se je stkala po tem, ko sta si ogledala njegovo avtorsko predstavitev z naslovom Lyrics From Lockdown, ki obravnava problematiko zaporniškega sistema. 51-letni Williams je v izjavah za javnost poudaril, da sta bila zakonca njegova tesna prijatelja in podpornika. Sporočila, ki sta mu jih poslala v svojih zadnjih urah življenja, so bila polna optimizma in podpore, kar po mnenju preiskovalcev in javnosti meče novo luč na zadnje trenutke njunega življenja. Podrobnosti o vsebini sporočil razkrivajo globoko osebno povezanost, ki sta jo zakonca gojila do aktivizma na področju pravic zapornikov in reforme kazenske zakonodaje.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v petek pozval izraelske oblasti, naj opustijo načrte za novo zakonodajo, ki predvideva uvedbo obvezne smrtne kazni izključno za Palestince. Türk je opozoril, da takšni predlogi grobo kršijo mednarodno pravo in temeljne standarde človekovih pravic. Po navedbah urada visokega komisarja bi bila zakonodaja uperjena proti Palestincem tako na zasedenih ozemljih kot znotraj samega Izraela, kar bi pomenilo diskriminatorno obravnavo na podlagi narodnosti. Poziv k ustavitvi zakonodajnega postopka prihaja v času zaostrenih razmer, ko mednarodna skupnost vse pogosteje opozarja na kršitve človekovih pravic na območju Gaze in Zahodnega brega. Predlog zakona, ki bi omogočil usmrtitve pod določenimi pogoji, po mnenju strokovnjakov dodatno spodkopava možnosti za mirno rešitev konfliktov in povečuje nevarnost maščevalnih ukrepov. Združeni narodi poudarjajo, da bi bila implementacija takšnega zakona v nasprotju z globalnim trendom k odpravi smrtne kazni.

Savdska Arabija je v letu 2025 usmrtila 356 oseb, kar predstavlja najvišje število usmrtitev v enem letu v zgodovini te kraljevine. S tem je država že drugo leto zapored podrl lastni rekord v izvajanju smrtne kazni, kar vzbuja zaskrbljenost v mednarodni javnosti. Analitiki strmo naraščanje števila usmrtitev pripisujejo predvsem stopnjevanju vladnega boja proti drogam, ki ga je Riad sprožil v zadnjih letih. Velika večina usmrčenih je bila namreč obsojena zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Kljub prizadevanjem prestolonaslednika Mohameda bin Salmana za modernizacijo države in izboljšanje ugleda v tujini, se število smrtnih kazni ne zmanjšuje. Poročila kažejo, da so bili mnogi izmed usmrčenih aretirani že pred leti, a so bile kazni po dolgotrajnih sodnih postopkih izvršene šele v letu 2025. Povečanje represije na tem področju kaže na strogo vztrajanje oblasti pri uporabi najstrožjih kazni kot sredstva za odvračanje od kriminalnih dejanj, kar ostaja v nasprotju s trendi drugod po svetu, kjer se uporaba smrtne kazni večinoma opušča.

V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišje število izvedenih smrtnih kazni v tej državi v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem gre za dramatičen porast usmrtitev, ki so se od konca leta 2022, ko so državo pretresli množični protesti po smrti Mahse Amini, vztrajno povečevale. Direktor organizacije Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da so številke v letu 2025 brez primere in da se smrtna kazen uporablja kot instrument ustrahovanja prebivalstva. Podatki kažejo na strm trend rasti, saj je bilo leta 2022 zabeleženih 500 usmrtitev, leta 2023 več kot 800, leta 2024 pa 975. Poročilo izpostavlja, da se je število usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo, kar organizacije za človekove pravice pripisujejo poskusom režima, da zatre vsakršno obliko državljanske neposlušnosti. Poleg Irana so rekorden porast usmrtitev zabeležili tudi v Savdski Arabiji, kjer so v istem obdobju usmrtili več kot 350 ljudi. Organizacija IHR dodaja, da bi bila končna številka lahko še višja, saj nekaterih usmrtitev zaradi zaprtosti države še niso uspeli uradno potrditi. Mednarodne skupnosti pozivajo k ukrepanju proti vse pogostejši uporabi najstrožje kazni v regiji.

V Iranu so v letu 2024 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišjo letno številko v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR), ki jih je povzela tiskovna agencija AFP, se je število usmrtitev drastično povečalo, s čimer država ohranja položaj ene izmed vodilnih svetovnih izvajalk smrtne kazni. Iran, ki šteje več kot 90 milijonov prebivalcev, se po navedbah organizacij za človekove pravice po številu usmrtitev uvršča na drugo mesto na svetu, takoj za Kitajsko. Organizacije opozarjajo na netransparentnost sodnih procesov in uporabo smrtne kazni kot sredstva za zatiranje političnih nasprotnikov ter ustrahovanje prebivalstva. Med usmrčenimi je bilo po dosegljivih podatkih tudi večje število oseb, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in političnega aktivizma.

Iran je izvršil smrtne kazni nad šestimi zaporniki, ki naj bi izvajali napade na jugozahodu države v imenu Izraela. Hkrati je Iran pri Združenih narodih ponovil svojo suverenost nad otoki Abu Musa, Veliki Tunb in Mali Tunb v Perzijskem zalivu, zavračajoč zahteve Združenih arabskih emiratov in kritizirajoč zahodne države zaradi širjenja dezinformacij in zaščite izraelskih zločinov.

Savdska Arabija je leta 2025 dosegla novo rekordno število usmrtitev, saj je bilo po podatkih AFP usmrčenih 340 ljudi. Večina usmrtitev, kar 232, je povezana s primeri, povezanimi z drogami. Povečanje števila usmrtitev se je zgodilo kljub prizadevanjem Savdske Arabije, da bi se predstavila kot moderna država.

Nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so oblasti v Iranu v letu 2025 usmrtile najmanj 1.500 ljudi, kar predstavlja najvišje število usmrtitev v zadnjih 35 letih. Po podatkih organizacije so te številke potrjene, čeprav bi dejansko število usmrtitev lahko bilo še višje. Ta dramatičen porast uporabe smrtne kazni v državi odraža zaostrovanje represije in vzbuja resno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stanja človekovih pravic pod tamkajšnjim režimom. Uradni podatki IHR kažejo, da gre za rekorden letni obseg usmrtitev, ki presega vse pretekle statistike od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Organizacija poudarja, da se smrtna kazen v Iranu pogosto uporablja kot sredstvo za politično zastraševanje prebivalstva. Kljub mednarodnim pritiskom in opozorilom organizacij za varovanje človekovih pravic Teheran nadaljuje z izvajanjem najstrožjih kazni, pogosto po sodnih procesih, ki po mnenju opazovalcev ne dosegajo mednarodnih standardov pravičnosti.

Savdska Arabija je v letu 2025 usmrtila 356 ljudi, kar predstavlja najvišje število izrečenih in izvršenih smrtnih kazni v kraljestvu v enem koledarskem letu. Podatki, ki jih je zbrala tiskovna agencija AFP, kažejo na občuten porast v primerjavi s prejšnjimi leti, kar analitiki pripisujejo predvsem stopnjevanju vladnega boja proti prepovedanim drogam. Številni obsojenci, ki so bili usmrčeni v letošnjem letu, so bili vpleteni v dolgotrajne sodne postopke zaradi kaznivih dejanj, povezanih z razpečevanjem narkotikov. Oblasti v Rijadu so kljub mednarodnim kritikam in prizadevanjem za prenovo javne podobe države nadaljevale z ostro kaznovalno politiko. Večji del usmrtitev je bil neposredno povezan s t. i. vojno proti drogam, kjer so bili obsojenci šele pred kratkim pravnomočno obsojeni po večletnih procesih. To drastično povečanje števila usmrtitev sproža nove razprave o stanju človekovih pravic v državi, ki si sicer pod vodstvom prestolonaslednika prizadeva za gospodarsko in turistično odprtost.

Nekdanji župan kitajskega mesta Guangžov, Čžang Či, je bil obsojen na smrtno kazen zaradi obsežne korupcije, poneverbe sredstev in zlorabe uradnega položaja. Preiskovalci so med hišno preiskavo v njegovi rezidenci odkrili izjemno količino neprijavljenega premoženja, ki je vključevalo približno 13 ton zlatih palic, skritih v kleti. Poleg plemenitih kovin so oblasti zasegle tudi večje vsote gotovine in dokumentacijo o lastništvu številnih luksuznih nepremičnin. Kitajske oblasti so obsodbo izrekle v okviru ostrega boja proti korupciji v državnem aparatu, ki ga vodi kitajski vrh pod vodstvom predsednika Ši Džinpinga. Primer Čžanga Čija izstopa zaradi ekstremnih količin zaseženega zlata, kar ga uvršča med najodmevnejše primere finančne kriminalitete v novejši zgodovini države. Sodba odraža ničelno toleranco Pekinga do visokih uradnikov, ki izrabljajo svoje položaje za osebno bogatenje, hkrati pa služi kot opozorilo ostalim partijskim funkcionarjem.