Več argentinskih provinc se je znašlo pod opozorili zaradi slabega vremena, vključno s sneženjem, močnim dežjem in vetrom zonda. Državna meteorološka služba je izdala rumeno opozorilo za veter in dež, ki naj bi prizadela zlasti osrednji in zahodni del države. Medtem ko nekatere regije pričakujejo obilne padavine in močan veter, v prestolnici AMBA niso predvidene padavine, najvišja temperatura pa naj bi dosegla 17 °C.

V Dominikanski republiki so oblasti izdale opozorila pred visokimi temperaturami in močnim dežjem, saj aktivni tropski val in višina dolina povzročata povečano tveganje za poplave na podeželju in v mestih. Hkrati v Argentini veljajo oranžna in rumena opozorila zaradi močnih padavin in ekstremnega mraza, ki se lahko pojavijo tako v obliki dežja kot snega.

Srbija se še naprej spopada s hudimi zimskimi razmerami, zaradi katerih so oblasti razglasile izredne razmere v 11 občinah. Med prizadetimi območji so Valjevo, Loznica, Osečina, Krupanj, Mali Zvornik, Vladimirci, Sjenica, Majdanpek ter deli Prijepolja, Lučan in Ivanjice. Snežne padavine in led so povzročili obsežne težave v oskrbi z energijo, zaradi česar je brez električne energije ostalo več kot 6.000 gospodinjstev. Ekipe na terenu si prizadevajo za stabilizacijo elektroenergetskega sistema in čiščenje prometnic, vendar delo otežujejo nizke temperature. Po poročanju srbske radiotelevizije RTS je bilo jutro izjemno hladno, vendar vremenoslovci napovedujejo, da se bodo tekom dneva temperature v nekaterih krajih dvignile nad ledišče, kar bi lahko olajšalo sanacijo škode na infrastrukturi. Kljub napovedani otoplitvi razmere ostajajo kritične predvsem v gorskih predelih in na podeželju, kjer je dostop do oddaljenih kmetij še vedno otežen. Prioriteta lokalnih civilnih zaščit ostaja zagotavljanje nujne pomoči prebivalstvu in vzpostavitev ponovne oskrbe z elektriko za tisoče ljudi, ki so ujeti v snežnem objemu.

Celotno območje Balkana je zajel val polarnega mraza, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, zaradi česar so v enajstih srbskih občinah razglasili izredne razmere. Najnižjo temperaturo v regiji so izmerili v hrvaški Štrigovi, kjer se je živo srebro spustilo do -19,6 stopinje Celzija, medtem ko so v srbski Sjenici in Kikindi zabeležili -10 stopinj Celzija. Srbski državni štab za izredne razmere se je sestal na nujni seji, da bi uskladil ukrepe za zaščito prebivalstva in infrastrukture pred mrazom. Na gorskih območjih so razmere še zahtevnejše, saj so na Kopaoniku izmerili -17 stopinj Celzija, na Crnem Vrhu pa so poročali o snežnih zametih in temperaturah do -13 stopinj Celzija. Srbski hidrometeorološki zavod je izdal oranžni alarm za večji del države, vključno z Beogradom, Vojvodino in zahodno Srbijo, kar opozarja na nevarne vremenske pojave. V prestolnici Beograd in mestih kot sta Niš in Kragujevac so temperature ob deveti uri zjutraj ostale pod lediščem pri -5 stopinjah Celzija. Zaradi nizkih temperatur in snežnih razmer je oviran promet, lokalne oblasti pa se spopadajo z zagotavljanjem ogrevanja in prevoznosti poti do odročnih vasi. Meteorologi napovedujejo, da se bo hladna fronta obdržala še nekaj dni, kar bo še dodatno obremenilo energetski sistem in službe za pomoč na cestah v obeh državah. Prebivalce pozivajo k previdnosti in omejitvi gibanja na prostem v jutranjih in večernih urah.

Zimsko vreme z obilnim sneženjem in opozorili pred poledico je v ponedeljek zjutraj povzročilo obsežne motnje v letalskem prometu na letališču v Frankfurtu. Upravljavec največjega nemškega letališča, družba Fraport, je sporočil, da so morali odpovedati že 98 od skupno 1.052 načrtovanih vzletov in pristankov. Potnike so opozorili na znatne zamude in morebitne dodatne odpovedi tekom dneva. Predstavnica družbe Fraport je razmere opisala kot »napeto zimsko obratovanje«, saj se število odpovedanih letov zaradi neugodnih vremenskih razmer še naprej spreminja. Letališke službe se trudijo vzdrževati steze, vendar nizke temperature in padavine onemogočajo nemoten potek prometa po predvidenem voznem redu. Potnikom svetujejo, naj pred odhodom na letališče preverijo status svojih letov pri letalskih prevoznikih. Nemška vremenska služba je za območje Frankfurta izdala opozorila, ki vplivajo ne le na letalski, temveč tudi na kopenski promet v regiji. Frankfurt, ki velja za eno ključnih evropskih letalskih vozlišč, se s tovrstnimi izzivi sooča ob vsakem večjem hladnem valu, kar povzroča verižne reakcije in zamude po celotni celini.

Več držav v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike se je v začetku tedna znašlo pod vplivom izrazitega polarnega ciklona, ki je prinesel občutno ohladitev, močan veter in obilne padavine. V Jordaniji so meteorologi napovedali prihod hladne zračne mase s središčem nad Ciprom, ki od ponedeljka zvečer povzroča močno deževje v severnih in osrednjih delih države. Sunki vetra v puščavskih območjih dosegajo hitrosti do 70 km/h, kar povzroča peščene viharje, medtem ko v višje ležečih predelih pričakujejo snežne padavine, pomešane z dežjem. Podobne vremenske razmere so prizadele tudi Maroko, kjer je Generalna direkcija za meteorologijo izdala opozorilo pred atlantskim ciklonom. Ta v kraljestvo prinaša nestabilno vreme z močnimi nevihtami in snegom v pogorju Atlas. Oblasti opozarjajo na nevarnost nenadnih poplav v dolinah in nižinskih predelih, saj se bo vpliv hladne fronte stopnjeval skozi celoten torek in sredo, ko se bodo padavine razširile tudi na območje Tangierja in Rifskega gorovja. Službe za civilno zaščito v vseh prizadetih državah svetujejo previdnost zaradi zmanjšane vidljivosti in možnosti nastanka poledice v gorskih predelih. Po poročanju lokalnih meteoroloških uradov gre za enega izmed izrazitejših hladnih vdorov v letošnji zimski sezoni, ki bo po pričakovanjih vztrajal vsaj do konca tedna, preden se bodo temperature začele postopoma vračati v normalne okvire za ta letni čas.

V Grčiji je snežilo v goratih predelih Ilije in Tajgeta, zaradi česar so bile šole v Olimpiji zaprte. Na Kreti je bil razglašen oranžni alarm zaradi slabega vremena, v Heraklionu pa je zjutraj padala sodra in sneg. V nekaterih celinskih območjih so se temperature spustile med -10 in -15 stopinj Celzija.

V Moskvi in okolici so v zadnjih 24 urah zabeležili intenzivno sneženje, pri čemer je zapadla približno petina celotne mesečne norme padavin. Po podatkih vodilnega specialista vremenskega centra Fobos, Evgenija Tiškovca, so meritve potrdile, da so padavine v enem samem dnevu dosegle mejo 20 odstotkov pričakovanih količin za celoten mesec. Obilne snežne padavine so zajele tako prestolnico kot širše moskovsko območje, kar je povzročilo zgostitev prometa in zahtevalo hitro posredovanje komunalnih služb. Meteorologi so ob tem opozorili, da se regija nahaja v obdobju povečane ciklonske aktivnosti, ki prinaša nestabilno vreme s pogostimi nihanji temperatur. Kljub veliki količini novega snega pristojne službe poročajo, da kritičnih zastojev v infrastrukturi ni bilo, vendar pa prebivalce opozarjajo na previdnost pri gibanju na prostem in v prometu. Napovedi kažejo, da se bodo vremenske razmere v prihodnjih dneh postopoma umirile, vendar bodo temperature ostale pod lediščem.

V Bavarski ni pričakovati sončnega poznega poletja, vreme ostaja nezanesljivo s kombinacijo sonca, dežja in neviht. Tudi DWD ne napoveduje rekordnega poletja. Podobno nestanovitno vreme se nadaljuje tudi na jugozahodu, kjer se do nedelje izmenjujejo vlaga, veter, nižje temperature in sonce.

V Srbiji je bilo jutro hladno z mrazom. Nad večjim delom države je bilo pretežno jasno, medtem ko je bilo na vzhodu in jugovzhodu zmerno do popolnoma oblačno, ponekod s sneženjem, ki je dopoldne ponehalo. V Kragujevcu je bilo »zobato sonce«.

Rusko prestolnico je zajelo rekordno sneženje, kakršnega v Moskvi niso zabeležili že več kot pol stoletja. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer je v mestu nastal popoln prometni kaos, ki je močno otežil delovanje javnega prevoza in povzročil velike zamude v letalskem prometu. Številni tramvaji so obtičali v visokih snežnih zametih, ki so ponekod popolnoma prekrili tire in cestišča. Razmere so kritične predvsem na mednarodnem letališču Šeremetjevo, kjer je zaradi snega obtičalo na tisoče potnikov. Letalske družbe so bile prisiljene odpovedati ali prestaviti številne lete, saj letališke službe kljub vsem naporom niso mogle sproti čistiti vzletno-pristajalnih stez. Težave v prometu so se stopnjevale skozi ves dan, saj so snežni nanosi ponekod dosegli rekordne višine. Ruske oblasti so priznale, da se prestolnica spopada z velikim pomanjkanjem delovne sile in ustrezne mehanizacije za odstranjevanje snega. Primanjkljaj snežnih plugov in osebja za čiščenje ulic je še dodatno upočasnil normalizacijo razmer, zaradi česar so številni deli mesta ostali težko dostopni. Meteorologi opozarjajo, da gre za najmočnejše snežne padavine po letu 1968.

Na severu Finske je zaradi ekstremno nizkih temperatur, ki so se v kraju Kittilä spustile do 37 stopinj Celzija pod ničlo, prišlo do popolnega zastoja v letalskem prometu. Zaradi mraza na tamkajšnjem letališču niso mogli izvajati postopkov odmrzovanja letal, kar je povzročilo odpoved številnih letov in na tisoče turistov pustilo ujetih v regiji. Ekstremne vremenske razmere so onemogočile normalno delovanje letališke infrastrukture in vseh spremljevalnih operacij. Poleg severne Finske se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugi deli Evrope, kjer močan veter in snežni zameti povzročajo težave v prometu in oskrbi. Tiskovna agencija AP poroča, da so razmere v Kittiläju kritične predvsem za potnike, ki so načrtovali vrnitev domov, saj so vsi razpoložljivi termini za polete zaradi tehničnih omejitev pri temperaturah pod minus 35 stopinj Celzija začasno ustavljeni. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za enega najhujših mrazov v zadnjih letih, ki neposredno vpliva na varnost letalskega prometa. Letališke službe ostajajo v stanju pripravljenosti, vendar ponovna vzpostavitev prometa ni mogoča, dokler se temperature ne dvignejo nad prag, ki še omogoča varno odmrzovanje in vzletanje letal.

Vlada Republike Srbije je ob 12. uri sklicala sejo Republiškega štaba za izredne razmere v Palati Srbija. Seji predseduje minister za notranje zadeve Ivica Dačić, obravnavajo pa aktualne hidrološke in meteorološke razmere v državi.

Srbsko podjetje Infrastruktura železnice Srbije je v zadnjih 24 urah na teren napotilo več kot 800 zaposlenih, da bi kljub izredno močnemu sneženju zagotovili nemoteno delovanje železniškega prometa v državi. Delavci so bili aktivirani na vseh ključnih železniških smereh, kjer so čistili sneg in led s kretnic ter peronov, da bi preprečili zastoje v potniškem in tovornem prometu. Vodje organizacijskih enot po celotni Srbiji so ves čas prisotni na terenu, kjer neposredno usmerjajo delo in sodelujejo pri odpravljanju posledic vremenskih nevšečnosti. Po navedbah podjetja so vsi razpoložljivi viri usmerjeni v ohranjanje prevoznosti prog, saj so se nekateri deli države spopadali z obilnimi padavinami, ki bi lahko resno ogrozile varnost prometa. Železniški promet trenutno poteka v vseh smereh, vendar pristojni potnike pozivajo k previdnosti in spremljanju morebitnih sprememb v voznih redih. Intervencijske ekipe ostajajo v stanju pripravljenosti, dokler se vremenske razmere ne stabilizirajo, saj so napovedane nove nizke temperature, ki lahko povzročijo dodatne težave na infrastrukturi.

Vzhodno in jugovzhodno Evropo je v začetku januarja 2026 zajel val ekstremnega zimskega vremena, ki prinaša velike temperaturne razlike in nevarne vremenske pojave. Na Poljskem meteorologi opozarjajo na prihod sibirskega mraza, saj se bodo temperature v prihodnjih dneh spustile do -22 stopinj Celzija. Državo je že prekrila debela snežna odeja, ki povzroča nemalo težav v prometu, v prihodnje pa se pričakujejo še dodatne padavine in močan veter, ki bo v gorskih predelih povzročal snežne zamete. Hkrati se Bolgarija spopada z nenavadno velikimi temperaturnimi nihanji. Medtem ko se v severozahodnem delu države srečujejo z dežjem, snegom in poledico pri temperaturah okoli ledišča, v jugovzhodnih krajih in ob Črnem morju temperature zaradi močnega južnega vetra dosegajo celo 19 stopinj Celzija. V gorah še naprej sneži, močan jugozahodni veter pa otežuje razmere na smučiščih. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo nestanovitno vreme z padavinami in mrazom nadaljevalo skozi ves teden, kar bo vplivalo na vsakodnevno življenje in varnost v celotni regiji.

Zaradi nevarnosti poledice so šole po celotnem Severnem Porenju-Vestfaliji ostale zaprte. Ukrep je bil uveden, da bi se izognili morebitnim nesrečam in prometnemu kaosu.

V nemški prestolnici Berlin in okoliški zvezni deželi Brandenburg so se v torek temperature spustile pod ledišče, območje pa so zajeli dolgotrajen mraz in občasne snežne plohe. Vremenske razmere naj bi po napovedih meteorologov ostale podobne tudi v prihodnjih dneh, saj se temperature ne bodo bistveno zvišale, kar povzroča nemalo nevšečnosti v prometu in vsakodnevnem življenju prebivalcev. Zaradi vztrajnega ledišča in snežnih padavin so lokalne službe v stanju pripravljenosti, prebivalce pa opozarjajo na previdnost pri gibanju na prostem. Gre za obdobje stabilnega zimskega vremena, ki v tem delu Nemčije prinaša tipične januarske razmere z nizkimi temperaturami, ki vztrajajo skozi celoten dan.

Turške oblasti so v mestu Kahramanmaraš za ponedeljek, 12. januarja 2026, odredile enodnevno prekinitev izobraževalnega procesa v vseh šolskih ustanovah zaradi močnega sneženja in neugodnih vremenskih razmer. Guvernerstvo je odločitev utemeljilo s tveganji, ki jih povzročata poledica in pričakovane težave v prometu, kar bi lahko ogrozilo varnost učencev in zaposlenih. Močne snežne padavine in nizke temperature so ohromile lokalno infrastrukturo, zato so pristojne službe v stanju pripravljenosti. Ukrep velja za celotno območje občine, kjer so vremenske razmere najizrazitejše. Lokalni prebivalci so bili pozvani k previdnosti pri uporabi cestnih povezav. Takšne prekinitve pouka so v gorskih predelih Turčije v zimskem času razmeroma pogoste, vendar oblasti poudarjajo, da je varnost državljanov na prvem mestu. Poleg zaprtja šol so oblasti aktivirale tudi ekipe za pluženje in posipanje cest, da bi čim prej omogočile nemoten pretok prometa in oskrbo prebivalstva.

Severozahodni in osrednji del Francije sta se spopadla z izjemnimi zimskimi razmerami, ki so povzročile prometni kolaps v prestolnici in njeni okolici. Zaradi sneženja in poledice so na širšem območju Pariza zabeležili rekordne zastoje, ki so v skupni dolžini dosegli tisoč kilometrov. Nenaden prihod zime je presenetil številne prebivalce, saj so zime v francoski prestolnici običajno precej milejše, zaradi česar vozniki in komunalne službe niso bili ustrezno pripravljeni na ekstremne razmere. Kljub resnim težavam v prometu so nekateri prebivalci izkoristili redko priložnost za rekreacijo; pred znamenito baziliko Sacré-Coeur so opazili celo smučarja, ki se je spuščal po zasneženih stopnicah. Pristojne službe so pozvale državljane k previdnosti na cestah, saj nizke temperature in leden dež še naprej ogrožajo varnost v prometu. Regionalne oblasti so aktivirale ekipe za pluženje in posipanje, vendar so bile zaradi obsega padavin njihove zmogljivosti močno omejene.

Hladna fronta, ki je zajela Slovenijo, je prinesla prve snežne padavine letošnje jeseni. Prve snežinke so padle na Kredarici, kjer je po podatkih Agencije za okolje zapadlo nekaj snega na najvišji slovenski meteorološki postaji.