V Nemčiji je izbruhnila ostra razprava o prihodnosti socialne države, potem ko je bavarski premier Markus Söder (CSU) zahteval ukinitev državljanske plače za ukrajinske begunce in pozval Nemce k večjemu delu. Predlogi vključujejo tudi zmanjšanje socialnih prejemkov. Medtem kritiki, kot je Sarah Yolanda Koss, trdijo, da gre za navidezno debato, ki ne rešuje temeljnih problemov.

Ifo-ekonomist Andreas Peichl je opozoril na pomanjkljivosti nemškega socialnega sistema, ki po njegovem mnenju v mnogih primerih demotivira državljane za večje delo. Kritiziral je neusklajenost številnih socialnih prejemkov, kar povzroča, da se dodatno delo skoraj ne izplača. Peichl zahteva temeljito reformo sistema, saj gre po njegovi oceni za strukturni problem, ki potrebuje korenito prenovo.

Predsednik obrtne zbornice Jörg Dittrich je opozoril na resne težave nemških socialnih varnostnih sistemov, ki jih primerja s potapljajočo se ladjo z luknjo v trupu. Poudaril je nujnost reform zakonodaje o državljanskem denarju (Bürgergeld), pokojninskem sistemu in obremenitvah, sicer Nemčiji grozi propad socialne države. Dittrich meni, da je sistem neučinkovit in da je potrebno ukrepanje, preden bo prepozno.

Predsednik združenja nemških delodajalcev Rainer Dulger je znova opozoril na nevzdržnost nemškega socialnega stanja, saj država "si ne more več privoščiti vsega". Izrazil je globoko zaskrbljenost nad socialnim in političnim "klimaktičnim točko" ter se spraševal, "kako dolgo bo naša demokracija to še vzdržala". Poudaril je, da mora socialna država postati "pravičnejša in bolj ciljana". Delodajalci pozivajo k reformi socialne države zaradi naraščajočih izdatkov za socialno varnost, ki dosegajo "vedno višje milijardne zneske".

V Novem mestu je potekal množičen protest zaradi nedavne smrti Novomeščana, ki je razkril nezadovoljstvo ljudi z romskim nasiljem, kriminalom, izkoriščanjem socialne države in neučinkovitostjo organov pregona ter državnih institucij. Komentator Metod Berlec je poudaril, da protest odraža širše nezadovoljstvo z delovanjem Golobove vlade.

Predsednik Združenja nemških delodajalcev (BDA), Rainer Dulger, je izrazil resno zaskrbljenost nad možnostjo kolapsa nemške socialne države. Po njegovih besedah bi lahko nadaljevanje sedanjih trendov privedlo do nevzdržne situacije, ki bi ogrozila temelje socialnega sistema.

Generalni sekretar CDU Carsten Linnemann je napovedal obsežno reformo socialne države, ki bo usmerjena predvsem v sistem državljanske pomoči (Bürgergeld). CDU želi s septembrsko reformo zagotoviti, da bodo morali ljudje, ki zmorejo delati, tudi dejansko delati. Linnemann je kritičen do zlorab socialnih prejemkov in poudarja, da bi morali tisti, ki nočejo delati, ostati brez podpore. S tem CDU naslavlja reformni zastoj na področju socialne države, saj je prepričana, da mora delo ponovno postati bolj donosno, sicer bi sistem lahko propadel.

Finančni minister zvezne dežele Berlin, Evers, je pozval vse resorje k maksimalni proračunski disciplini zaradi težke finančne situacije v Berlinu. Poudaril je, da je potrebna obsežna reforma socialne države in da je treba nekatere državne naloge ponovno preveriti.

Predsednik vlade Robert Golob je predstavil predloga proračunov za leti 2026 in 2027, ki sledita cilju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Proračuna ohranjata prioritete vlade, kot so socialna država, znanje, investicije in varnost. Predvideni primanjkljaj v obeh prihodnjih letih znaša 2,1 milijarde evrov.

Stranka Levica je v Ljubljani ustanovila svoj podmladek, imenovan Mlada Levica. Za koordinatorico je bila izvoljena Lana Nikolić. Podmladek si bo prizadeval za uresničevanje socialne države in delavskih pravic, s poudarkom na skupnosti kot odgovoru na individualizem.

V Mainzu se je končala konferenca premierjev nemških zveznih držav, na kateri kljub prizadevanjem ni prišlo do dogovora o financiranju med zvezno vlado in deželnimi vladami. Gostitelj konference, premier Schweitzer, in predstavnik CDU, Kretschmer, sta predstavila izide srečanja.

Avstrijski katoliški škofje so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih zmanjšanj socialnih prejemkov zaradi varčevalnih ukrepov. V izjavi po jesenskem zasedanju škofovske konference so poudarili, da mora biti pomemben cilj politike zmanjšanje revščine in ne povečanje pritiska na ljudi v stiski. Predsednik škofovske konference, salzburški nadškof Franz Lackner, je dodal, da pomoč ljudem v stiski ne sme biti odvisna od njihovega porekla ali vere.

Nekdanji predsednik nemških socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel je ostro kritiziral trenutno usmeritev svoje stranke in ji očital postavljanje napačnih prioritet pri vodenju države. Po njegovem mnenju socialna država ni bila zasnovana za to, da bi se za vsako življenjsko situacijo uvajalo nove socialne prejemke. Gabriel je v svojih izjavah pozval k večjemu realizmu in poudaril, da bi se morala stranka bolj resno posvetiti reševanju temeljnih gospodarskih in socialnih težav, namesto da se osredotoča na širjenje socialnih transferjev. Nekdanji podkancler je obnašanje nekaterih funkcionarjev SPD označil za škodljivo in celo uničujoče za ugled stranke. Po njegovem prepričanju se stranka preveč oddaljuje od realnih problemov delovnega ljudstva, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo njeno politično moč. Njegove kritike prihajajo v času, ko se Nemčija spopada z gospodarskim ohlajanjem in proračunskimi omejitvami, kar v koaliciji sproža številne razprave o prihodnji porabi javnih sredstev. Gabriel s tem opozarja na nujnost strukturnih reform namesto zgolj kurativnih socialnih ukrepov.

Voditeljica SPD in ministrica za delo Bärbel Bas je sprožila razburjenje s svojimi izjavami o delodajalcih, kar je otežilo razpravo o socialni državi. Njeno stališče, da ne želi biti "tovarišica šefov", je naletelo na kritike.

Članek obravnava francoski sistem socialne zaščite, ki velja za enega od simbolov francoske identitete. Kljub splošnemu prepričanju o njegovi učinkovitosti se pojavljajo vprašanja o njegovi dolgoročni vzdržnosti in sposobnosti prilagajanja izzivom 21. stoletja.

Predsednik CHP Özgür Özel je na kongresu Evropske socialistične stranke (PES) v Amsterdamu kritiziral Turčijo. Izjavil je, da bodo prihajajoče volitve v Turčiji referendum o tem, ali bo država postala avtokracija ali bo ostala demokracija. Več medijev je poročalo o njegovem govoru, pri čemer so nekateri poudarili, da je Özel izkoristil priložnost za pritoževanje nad Turčijo v tujini.

V Švedski prispeva priseljena delovna sila vse večji delež k blaginji, še posebej v oskrbi starejših. Število zaposlenih v občinah in regijah, ki so rojeni v tujini, se je v zadnjih desetih letih močno povečalo, kaže poročilo Združenja švedskih občin in regij (SKR).

V Nemčiji se je odprla razprava o preusmeritvi sredstev iz socialne države v obrambni sektor. Medtem ko nekateri mediji poročajo o načrtih vlade za preoblikovanje Bundeswehra v najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi in zmanjševanje socialnih izdatkov, kancler Merz zavrača kritike o 'uničevanju' socialne države. Hkrati statistični podatki kažejo, da se skoraj tretjina prebivalstva sooča s finančnimi težavami pri nepričakovanih stroških.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je ustanovila lastno komisijo, ki bo pripravila predloge za reformo socialne države, s čimer konkurira vladni komisiji za socialne reforme. Vodja SPD, Bärbel Bas, je napovedala, da bodo prvi rezultati komisije znani najkasneje januarja. Poleg tega je Basova obljubila rešitev glede državljanske podpore v naslednjih dveh tednih.

Ifo inštitut opozarja, da nemško gospodarstvo že tri leta stagnira in da se bo ta paraliza nadaljevala, če zvezna vlada ne bo sprejela odločnih ukrepov. Inštitut pripisuje del bremena tudi ameriškim carinah, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo.