Ameriško ministrstvo za pravosodje je guvernerju centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu vročilo sodni poziv, kar bi lahko vodilo do uradne obtožnice. Preiskava se uradno nanaša na domnevne nepravilnosti in prekoračitev stroškov pri obnovi sedeža centralne banke v Washingtonu, ki naj bi po trditvah Bele hiše znašali 3,1 milijarde dolarjev namesto predvidenih 2,7 milijarde. Powell te obtožbe odločno zanika in poudarja, da gre za politični pritisk administracije predsednika Donalda Trumpa. Analitiki ocenjujejo, da so očitki o korupciji le pretveza za stopnjevanje dolgotrajnega konflikta med Trumpom in vodstvom neodvisne centralne banke. Ameriški predsednik je v preteklosti večkrat javno zahteval znižanje obrestnih mer, čemur se je Powell upiral v interesu ohranjanja stabilne denarne politike. Ironijo v postopku mnogi vidijo v dejstvu, da predsednik Trump hkrati prikriva obseg in stroške prenov v Beli hiši, kjer je med drugim ukazal porušiti vzhodno krilo za izgradnjo nove plesne dvorane. Sodni poziv predstavlja nevaren precedens poseganja izvršilne veje oblasti v avtonomijo centralne banke. Powell je v izjavi za javnost poudaril, da gre za poskus ustrahovanja, ki sledi julijskemu napetemu srečanju v Ovalni pisarni. Kljub stopnjevanju pravnih pritiskov Powell vztraja, da bo Fed pri svojih odločitvah o denarni politiki ostal neodvisen od dnevne politike in se ne bo uklonil zahtevam po umetnem zniževanju obrestnih mer.

V Franciji je bila sprožena sodna preiskava po obtožbah o policijskem nasilju nad 17-letnim najstnikom v kraju Garges-lès-Gonesse. Štirje policisti so bili pridržani zaradi suma, da so povzročili poškodbe na obrazu žrtve. Medtem je v Španiji sodnik podaljšal pripor osumljencu, ki naj bi živo zažgal mladoletnico v soseski La Isleta na Gran Canarii. Preiskava se nadaljuje z analizo dokazov iz bolnišnice za opekline in policije, da bi razjasnili okoliščine dogodka.

Solastnik in predsednik upravnega odbora skupine podjetij Delo, Sergej Šiškarev, je postal osrednja figura v uradni preiskavi v Združenih arabskih emiratih. Po poročanju več virov blizu ruskemu mediju RBK so oblasti v Dubaju zoper vplivnega poslovneža uvedle ukrep prepovedi zapustitve države, kar kaže na resnost preiskovalnih dejanj. Skupina Delo velja za enega največjih logističnih in transportnih konglomeratov v Rusiji, ki obvladuje ključne terminale v črnomorskih in pacifiških pristaniščih. Preiskava v Dubaju, ki je v zadnjih letih postala ključno finančno in logistično središče za ruski kapital, bi lahko imela širše posledice za delovanje skupine v tujini. Podrobnosti o naravi domnevnih kaznivih dejanj ali civilnih kršitev za zdaj niso uradno razkrite. Šiškarev, ki velja za tesno povezanega z ruskimi gospodarskimi krogi, ostaja v Združenih arabskih emiratih do zaključka postopkov oziroma preklica omejitve gibanja.

Pariško tožilstvo je v ponedeljek uradno odprlo preiskavo o tragičnem požaru v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana, v katerem je v novoletni noči umrlo devet francoskih državljanov. Namen postopka, ki ga je naznanila pariška tožilka Laure Beccuau, je nudenje podpore francoskim družinam in tesno sodelovanje s švicarskimi organi, ki že vodijo primarno kazensko preiskavo dogodka. Požar, ki je izbruhnil v baru Le Constellation, je skupno terjal 40 življenj, medtem ko je bilo 116 oseb poškodovanih. Med smrtnimi žrtvami, starimi od 14 to 39 let, je bilo kar 22 Švicarjev in 18 tujcev, pri čemer je bila polovica vseh pokojnih mladoletna. Kantonalna policija v Valaisu je sporočila, da je bilo med poškodovanimi 69 Švicarjev, 23 Francozov in 12 Italijanov, 83 oseb pa še vedno ostaja v bolnišnični oskrbi. Francoski preiskovalci bodo sedaj vzporedno s švicarskimi kolegi ugotavljali okoliščine, ki so privedle do visoke stopnje smrtnosti med tujimi državljani.

Lastnik bara Le Constellation v švicarskem letovišču Crans-Montana je med zaslišanjem priznal, da je bil zasilni izhod v času katastrofalnega požara na silvestrovo zaklenjen. Zaradi te usodne pomanjkljivosti številni gostje niso mogli zapustiti objekta, preiskovalci pa so ugotovili, da je veliko žrtev umrlo prav med poskusom odpiranja blokiranih vrat. Oblasti so za lastnika odredile pripor zaradi nevarnosti bega iz države. Preiskava je razkrila srhljive podrobnosti o dogajanju v lokalu, kjer je življenje izgubilo 40 ljudi. Poleg priznanja o zaklenjenih vratih so se v javnosti pojavila pričevanja nekdanjih zaposlenih, ki so že v preteklosti opozarjali na resne varnostne kršitve in neustrezno ravnanje lastnikov. Ti indici kažejo na sistemsko zanemarjanje varnostnih predpisov, kar bo ključni del obtožnice v prihajajočem sodnem postopku. Tragedija v enem najbolj znanih švicarskih smučarskih središč je sprožila val ogorčenja po celotni Evropi. Švicarsko tožilstvo zdaj preučuje kazensko odgovornost lastnikov za povzročitev smrti iz malomarnosti in kršenje predpisov o požarni varnosti. Pripor za glavnega osumljenca ostaja v veljavi, dokler se ne razjasnijo vse okoliščine, ki so privedle do ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.

Državno tožilstvo v Eisenstadtu je sprožilo preiskavo po smrti 17-letne deklice, ki je v začetku decembra umrla med nujno operacijo v kliniki Oberwart na Gradiščanskem. Po poročanju avstrijskih medijev so mladenko v bolnišnico pripeljali v kritičnem stanju, kljub naporom medicinskega osebja pa je med posegom izgubila življenje. Tožilstvo je za ugotovitev natančnega vzroka smrti odredilo obdukcijo, s katero bodo preverili morebitne nepravilnosti pri zdravljenju. Preiskava je še v začetni fazi, saj tožilstvo preučuje vse okoliščine primera in medicinsko dokumentacijo. Uprava bolnišnice se na poizvedbe o podrobnostih posega še ni uradno odzvala, so pa potrdili sodelovanje z organi pregona. Primer je v avstrijski javnosti vzbudil precejšnjo pozornost, saj so vprašanja o poteku nujne operacije in morebitni zdravniški napaki za zdaj še neodgovorjena. Policija in tožilstvo v Eisenstadtu nadaljujeta zbiranje informacij o dogodku, ki je pretresel lokalno skupnost ob meji z Madžarsko.

Milansko tožilstvo je uvedlo preiskavo proti Alfonsu Signoriniju zaradi suma spolnega nasilja in izsiljevanja po prijavi nekdanjega udeleženca resničnostnega šova Grande Fratello, Antonia Medugna. Ta preiskava je "dolžnostna poteza" po prejemu prijave.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Županijsko državno odvjetništvo v Zagrebu je sprožilo uradno preiskavo proti trem nekdanjim pripadnikom srbskih paravojaških enot, ki jih bremenijo vojnih zločinov nad hrvaškimi civilisti in vojnimi ujetniki. Kazniva dejanja naj bi bila storjena julija 1991 na širšem območju občine Dvor na Uni. Osumljenci, ki so delovali v okviru sil t.i. SAO Krajine, so obtoženi umorov civilnega prebivalstva in hrvaškega policista. Preiskava se osredotoča na obdobje začetka hrvaške domovinske vojne, ko so paravojaške formacije izvajale sistematično nasilje na območjih pod njihovo kontrolo. Gre za del širših prizadevanj hrvaškega pravosodja za procesiranje odgovornih za grozodejstva iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki ostajajo prednostna naloga kljub pretečenemu času. Osumljenci so trenutno nedostopni hrvaškim organom pregona, vendar postopki potekajo v smeri zagotavljanja pravice za žrtve in njihove svojce.

Državno tožilstvo v Rimu je uradno sprožilo preiskavo o tragičnem požaru v švicarskem letovišču Crans-Montana, v katerem je na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Med žrtvami je bilo tudi šest mladih italijanskih državljanov, kar je podlaga za pristojnost rimskih preiskovalnih organov pri obravnavi kaznivih dejanj, storjenih zoper njihove državljane v tujini. Preiskava se osredotoča na sume uboja iz malomarnosti in povzročitve požara v lokalu Le Constellation. Italijanski preiskovalci so postopek odprli po tem, ko sta svoji preiskavi že sprožili tožilstvi v švicarskem kantonu Valais in v Parizu. Poleg smrtnih žrtev je ognjena stihija povzročila tudi številne poškodbe med obiskovalci, ki so v priljubljenem smučarskem središču praznovali prihod novega leta. Rimski tožilci bodo v okviru postopka sodelovali s tujimi organi, da bi ugotovili natančne vzroke za izbruh požara in morebitno odgovornost za pomanjkljive varnostne ukrepe. Dogodek je močno odjeknil v italijanski javnosti, saj so bile žrtve večinoma mladi ljudje. Italijansko pravosodje želi s samostojno preiskavo zagotoviti, da bodo pravice njihovih državljanov in njihovih svojcev ustrezno zaščitene. Preiskava bo podrobno preučila tehnično dokumentacijo objekta in okoliščine, v katerih se je ogenj tako hitro razširil po celotnem prizorišču.

Razkrito je bilo, da v baru v Crans-Montani, kjer je v požaru umrlo 40 ljudi, pet let ni bilo varnostnega pregleda. Med žrtvami so bili tudi trije judovski najstniki. Švica je v petek organizirala spominsko slovesnost in dan žalovanja za žrtvami.

V domačem kraju Jajčić je bil pokopan Stefan Ivanović, ki je umrl v požaru v švicarskem baru, medtem ko je reševal življenja drugih. Pogreba se je udeležilo na stotine ljudi, tudi iz Švice. Občina Ljig je razglasila dan žalosti.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powella zaradi prenove dveh stavb. Nekdanji republikanski guverner Ohia, John Kasich, je izjavil, da MAGA gibanje propada zaradi napadanja in ustrahovanja drugih. Poročali so tudi o primerih, ko se dolgotrajna prijateljstva končujejo zaradi politične polarizacije, zlasti v povezavi z Donaldom Trumpom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.