Znani indonezijski voditelj Ruben Onsu in njegova žena Sarwendah sta izrazila ogorčenje nad širjenjem lažnih vsebin na TikToku, ki trdijo, da njuna hčerka ni biološki otrok Rubena. Sarwendah je zaradi teh laži zelo prizadeta in sumi, da za vsem stoji nekdo, ki to načrtuje. Par se je odločil, da bo zadevo reševal po pravni poti in da bosta preganjala odgovorne za širjenje teh klevet.

Kolesarski svet je razpravljal o odločitvi, da se počaka Tadeja Pogačarja po njegovem padcu na 11. etapi Tour de France. Mnogi, vključno z novinarjem Nicolasom C., so menili, da je bila to pravilna odločitev. Po drugi strani pa je Tadej Pogačar branil Tobiasa Johannessena, ki je bil vpleten v padec in je bil tarča sovražnih sporočil.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja soproge francoskega predsednika Brigitte Macron. Obsojenci so sodelovali pri širjenju zlonamernih dezinformacij in seksističnih žalitev, ki so vključevale lažne trditve o njeni transspolnosti. Sodni proces se je osredotočil na kampanjo sovražnega govora, ki se je razširila preko družbenih omrežij in vključevala tudi absurdne obtožbe o pedofiliji. Prva dama Francije je dosegla pomembno pravno zmago, saj je sodišče s sodbo potrdilo, da tovrstna dejanja presegajo meje svobode govora in predstavljajo kaznivo dejanje nadlegovanja. Poleg kazni za deset obsojenih v Franciji se napovedujejo tudi odškodninske tožbe v tujini, med drugim proti ameriški vplivnici Candace Owens, ki je prav tako širila sporne trditve. Sodišče je s svojo odločitvijo poudarilo pomen zaščite posameznikovega dostojanstva pred organiziranimi kampanjami dezinformacij na spletu.

Pariško sodišče je izreklo obsodilne sodbe desetim osebam, ki so sodelovale v kampanji spletnega nadlegovanja proti soprogi francoskega predsednika Brigitte Macron. Obtoženci so prek družbenih omrežij širili neresnične trditve o njeni spolni identiteti, pri čemer so namigovali, da je prva dama Francije transspolna oseba. Takšne dezinformacije so sprožile obsežen val sovražnega govora in nadlegovanja na spletu. Sodišče je odgovornim naložilo pogojne zaporne kazni in prepovedi uporabe spletnih platform, s čimer je francosko pravosodje postavilo jasno mejo glede spletnega nasilja in širjenja lažnih novic o zasebnem življenju javnih osebnosti. Sodba poudarja, da svoboda izražanja ne opravičuje načrtnega poniževanja in blatenja posameznikov pod krinko politične kritike ali domnevnih razkritij.

Pat McAfee se je po petih mesecih odzval na lažno in zlonamerno govorico o študentki univerze Ole Miss, Cornett. Govorica, ki je februarja zaokrožila po spletu, je trdila, da je imela 19-letna študentka spolni odnos z očetom svojega fanta. McAfee je to neutemeljeno trditev pomagal širiti, kar je študentko prisililo, da je prešla na spletne tečaje in zapustila študentski dom. Po obtožbah o vpletenosti McAfeeja se je naposled opravičil.

Različna nemška spletna mesta poročajo, da je sodišče v Parizu obsodilo deset oseb zaradi večletnega širjenja laži in žalitev o ženi francoskega predsednika. Obsodili so jih na pogojne kazni in prepoved uporabe spleta.

Pariško sodišče je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja in razširjanja neresničnih informacij o soprogi francoskega predsednika Brigitte Macron. Obsojenci so prek družbenih omrežij širili zlonamerne trditve, vključno z neresnično teorijo zarote o domnevni transspolnosti prve dame, ter se norčevali iz starostne razlike med njo in predsednikom Emmanuelom Macronom. Sodišče je v sodbi poudarilo, da gre za resen primer spletnega nasilja, ki je posegel v dostojanstvo in zasebnost oškodovanke. Preiskava se je začela po uradni prijavi zakoncev Macron, ki sta se odločila za pravni pregon avtorjev najbolj žaljivih vsebin. Obsojenim so bile izrečene zaporne in denarne kazni, odvisno od stopnje njihove vpletenosti v kampanjo nadlegovanja. Francoska javnost in pravni strokovnjaki so sodbo označili za pomemben precedens v boju proti spletnemu ustrahovanju in dezinformacijam, ki ciljajo na javne osebnosti z namenom politične ali osebne diskreditacije.

Pariško sodišče je deset obtoženih obsodilo pogojnih zaporih in prepovedi uporabe interneta zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Nadlegovanje je vključevalo širjenje lažnih govoric o njenem biološkem spolu.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci, osem moških in dve ženski v starosti od 41 to 65 let, so prek družbenih omrežij razširjali lažne trditve in teorije zarote, da je soproga francoskega predsednika transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Sodišče je v razsodbi poudarilo, da so bili komentarji posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, nekatere objave pa so dosegle več deset tisoč ogledov. Izrečene kazni se gibljejo od obveznega izobraževanja o kibernetskem nadlegovanju do osemmesečnih pogojnih zapornih kazni. Med obsojenimi sta tudi Delphine Jégousse, znana kot Amandine Roy, ki je leta 2021 objavila štiriurni videoposnetek s temi trditvami, in Natacha Rey. Brigitte Macron na procesu ni bila prisotna, je pa v preteklosti poudarila, da je tožbo vložila z namenom postavljanja zgleda v boju proti spletnemu nasilju. Njena hči Tiphaine Auzière je na sodišču pričala o negativnem vplivu teh napadov na celotno družino, vključno z vnuki prve dame.

Kazensko sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Skupino, ki jo sestavlja osem moških in dve ženski, je sodišče obsodilo zaradi razširjanja žaljivih, ponižujočih in zlonamernih komentarjev na družbenih omrežjih. Obtožbe so se nanašale predvsem na širjenje lažnih trditev o zasebnem življenju soproge francoskega predsednika, kar je povzročilo obsežno kampanjo sovražnega govora. Izrečene kazni se razlikujejo glede na stopnjo vpletenosti posameznikov. Blažje sankcije vključujejo obvezno udeležbo na tečajih o ozaveščanju glede nevarnosti spletnega nadlegovanja, medtem ko so najstrožje izrečene kazni dosegle osem mesecev pogojne zaporne kazni. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da so bili komentarji usmerjeni v osebno diskreditacijo in so presegli meje svobode izražanja, saj so neposredno spodbujali k sovražnosti in posegali v dostojanstvo posameznice.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega zlostavljanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obtoženci so bili del skupine, ki je prek spletnih omrežij širila žaljive vsebine in izvajala t. i. spletno ustrahovanje, usmerjeno proti prvi dami Francije. Sodišče je v razsodbi poudarilo, da je bilo njihovo ravnanje zlonamerno in da je prestopilo meje svobode izražanja. Obsodba poudarja vse večjo odločnost francoskih pravosodnih organov pri pregonu digitalnega nasilja in sovražnega govora na spletu. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti, saj so bili napadi na Macronovo pogosto povezani z različnimi teorijami zarot in osebnimi diskreditacijami, ki so se sistematično širile po družbenih omrežjih. Sodniki so s svojo odločitvijo postavili jasen zgled, da anonimnost na internetu ne odvezuje odgovornosti za povzročeno škodo posameznikom.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek izreklo obsodbe desetim osebam, ki so prek spleta širile neresnične trditve, da se francoska prva dama Brigitte Macron ni rodila kot ženska. Obtoženci so bili spoznani za krive spletnega nadlegovanja, saj so aktivno razširjali spekulacije o njeni transspolnosti. Sodišče je vsem desetim odredilo obvezno usposabljanje o spletnem nadlegovanju, hkrati pa jim je izreklo pogojne zaporne kazni. Najvišja izrečena pogojna kazen znaša osem mesecev zapora, čeprav je tožilstvo zahtevalo do leto dni pogojne zaporne kazni. Sodni postopek se je osredotočal na sistematično širjenje lažnih informacij in seksističnih komentarjev, ki so močno posegli v zasebnost in dostojanstvo prve dame. Sodba predstavlja jasen signal francoskega pravosodja proti organiziranemu spletnemu ustrahovanju in dezinformacijam. Proces je pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost, saj poudarja težave, s katerimi se javne osebnosti spopadajo v digitalni dobi pri zaščiti svoje integritete pred neutemeljenimi napadi.

Kazensko sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja prve dame Francije Brigitte Macron. Obtoženci so prek družbenega omrežja X (nekdanji Twitter) širili transfobne komentarje in neutemeljene teorije zarote, po katerih naj bi bila soproga francoskega predsednika biološko moški. Sodišče je v sodbi izpostavilo, da so bili komentarji izrazito žaljivi, ponižujoči in zlonamerni, kar je povzročilo znatno škodo ugledu in zasebnosti oškodovanke. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zapora, medtem ko so preostalim izrekli pogojne kazni. Sodba sledi lanski vložitvi tožbe, s katero se je Brigitte Macron odločila pravno spopasti z večletnimi sistematičnimi napadi na spletu. Poleg procesa v Franciji je odprt tudi pravni postopek v Združenih državah Amerike. Obsodba predstavlja pomemben pravni precedens v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na digitalnih platformah.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek izreklo sodbe desetim osebam, ki so prek spleta širile lažne trditve o spolu francoske prve dame Brigitte Macron. Obtoženci so bili spoznani za krive razširjanja spekulacij, da se soproga predsednika Emmanuela Macrona ni rodila kot ženska, kar je sprožilo obsežen val spletnega nadlegovanja. Sodišče je vsem desetim vpletenim prisodilo pogojne zaporne kazni, pri čemer najvišja znaša osem mesecev, ter jim odredilo obvezno usposabljanje o nevarnostih spletnega ustrahovanja. Čeprav je tožilstvo zahtevalo do enega leta pogojne zaporne kazni, je sodišče ocenilo, da so izrečeni ukrepi primerna sankcija za sodelovanje pri kampanji dezinformacij. Primer je v Franciji in širše v Evropi sprožil razpravo o zaščiti zasebnosti javnih osebnosti in odgovornosti uporabnikov družbenih omrežij pri preverjanju informacij.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja in izvajanja spletnega nasilja nad prvo damo Francije Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta sistematično širili lažne teorije zarote, v katerih so trdili, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona v resnici moški z imenom Jean-Michel Trogneux. Sodišče je v svoji razsodbi poudarilo, da so bili komentarji obsojencev denigrirajoči, žaljivi in zlonamerni, kar je resno poseglo v zasebnost in ugled prve dame. Obtoženci so bili obsojeni na kazni do osem mesecev zapora, sodni postopek pa je izpostavil naraščajočo problematiko dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih. Primer, ki je pritegnil mednarodno pozornost, se je osredotočal na neutemeljene in absurdne trditve o transspolnosti Brigitte Macron, ki so se prvič intenzivneje pojavile že pred leti. Francosko pravosodje je s to obsodbo poslalo jasno sporočilo o ničelni toleranci do spletnega nadlegovanja, ki cilja na javne osebnosti z namenom osebne diskreditacije in širjenja sovražnosti.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obsojenci so prek družbenih omrežij načrtno širili lažne informacije in zlonamerne komentarje, ki so se nanašali predvsem na teorije zarote o njenem spolu in spolni usmerjenosti. Poleg trditev o domnevni spremembi spola so se napadi osredotočali tudi na 24-letno starostno razliko med zakoncema Macron. Sodni proces, ki se je zaključil z obsodbo, je sledil daljšemu obdobju širjenja dezinformacij, v katerem so obtoženi trdili, da se je prva dama rodila kot moški. Sodišče je presodilo, da so takšna dejanja presegla meje svobode izražanja in povzročila neposredno škodo ugledu ter zasebnosti prve dame. Gre za pomembno sodno odločitev na področju boja proti spletnemu nasilju in širjenju lažnih novic v Franciji.

Pariško sodišče je spoznalo deset ljudi za krive spletnega nadlegovanja prve dame Francije, Brigitte Macron. Obsojeni so bili zaradi digitalnega nasilja, natančne kazni pa niso specificirane v poročilih.

Pariško sodišče je deset obtoženih obsodilo zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, pri čemer so širili transfobne komentarje in teorije zarote o njenem biološkem spolu. Poleg pogojnih zapornih kazni in glob so nekaterim izrekli tudi prepoved uporabe interneta. Francoska pravosodje s tem postavlja mejo kibernetskemu nasilju.

Francosko sodišče je desetim osebam prisodilo zaporne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev zaradi spletnega nadlegovanja prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spletnih omrežij sistematično širili lažne trditve in teorije zarote, po katerih naj bi se soproga francoskega predsednika rodila kot moški. Poleg zapornih kazni so morali obsojeni oškodovanki solidarno izplačati tudi 10.000 evrov odškodnine za povzročeno moralno škodo. Razsodba predstavlja pomemben pravni precedens v boju proti dezinformacijam in ciljnemu spletnemu nasilju nad javnimi osebnostmi. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da so obsojenci s svojimi objavami prestopili mejo svobode izražanja in zavestno sodelovali pri diskreditaciji prve dame. Kampanja, ki se je oprla na neresnične biografske podatke, je povzročila znatno vznemirjenje javnosti in posegla v dostojanstvo žrtve. Današnja sodba sledi širšim prizadevanjem francoskih oblasti za regulacijo spletnega prostora in zaščito posameznikov pred organiziranim obrekovanjem, ki se pogosto uporablja kot politično orodje za spodkopavanje integritete državnih voditeljev in njihovih družinskih članov.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obsojenci so prek spleta širili zlonamerne in neresnične trditve, po katerih naj bi bila prva dama Francije transspolna oseba, ki se je domnevno rodila kot moški. Gre za del širše teorije zarote, ki se je v javnosti pojavila že ob prvi izvolitvi Emmanuela Macrona leta 2017. Sodba sledi dolgotrajnemu boju zakoncev Macron proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Obsojeni so bili vpleteni v širjenje bizarne teorije, ki je v zadnjih letih dobila mednarodne razsežnosti, vključno z vpletenostjo ameriških vplivnežev. Sodišče je s svojo odločitvijo potrdilo, da takšna dejanja predstavljajo kaznivo dejanje nadlegovanja, ki posega v dostojanstvo in zasebnost posameznika. Odločitev predstavlja pomemben pravni precedens v boju proti digitalnemu nasilju in dezinformacijam na najvišji politični ravni.