Obdobje po pandemiji COVID-19 je razkrilo nepričakovane vrzeli v tradicionalnih ideoloških paradigmah, saj se civilni libertarci niso odzvali, sodišča niso delovala, velika podjetja in mediji pa so se popolnoma prilagodili novim razmeram. Vzporedno s tem se pojavlja koncept 'moralne poškodbe', ki opisuje socialno, psihološko in duhovno škodo, nastalo zaradi izdaje temeljnih vrednot, kot so pravičnost, poštenost in lojalnost. Ta pojem, prvotno raziskan v kontekstu samomorov pripadnikov izraelskih obrambnih sil, je bil razširjen tudi na vedenje Donalda Trumpa, katerega dejanja naj bi povzročala globoko moralno škodo ne le žrtvam, temveč tudi širši družbi.

Članki obravnavajo različne teme, povezane s plažami. Prvi članek s spletne strani abc.es se nanaša na značilnosti španske kulture na plaži, pri čemer se osredotoča na poletno obdobje. Drugi članek s spletne strani elperiodico.com pa obravnava kontroverzno temo burkinijev v Franciji, natančneje incident iz leta 2016, ko je policija ženski ukazala, naj se razkrije. Članek izpostavlja razpravo o tem, kdo določa, ali je nošenje burkinija vsiljevanje.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je pozval k skupni odgovornosti za ohranjanje zapuščine Nelsona Mandele. Opozoril je na pomembnost te zapuščine v svetu, ki ga pestijo konflikti, sistemske neenakosti in nazadovanje težko pridobljenih svoboščin. Guterres je poudaril, da je Mandela kljub brutalnemu zatiranju ohranil vizijo sprave, miru in enotnosti.

Novosadski biciklisti, združeni v neformalno skupnost "Tour de blokade NS", so ponovno organizirali protestno vožnjo po mestu pod sloganom "Sloboda – da!". Dogodek, ki je vključeval vožnjo po ulicah mesta, je bil namenjen javnemu izražanju njihovih zahtev.

Hulujeva nova miniserija 'Washington Black', ki temelji na nagrajeni istoimenski knjigi Esi Edugyan, gledalce popeljala v 19. stoletje, kjer spremljamo zgodbo mladega Georga Washingtona Blacka. Serija, ki se odvija v dveh časovnih obdobjih, pripoveduje o pobegu mladega sužnja, njegovem boju za svobodo in notranji mir. Kritiki so pohvalili adaptacijo, ki izpostavlja akcijske elemente in pustolovščino ter poglobljeno raziskuje temo osvoboditve.

Predsednik Romunije, Nicușor Dan, je ob Dnevu državne himne poudaril, da je himna 'Deșteaptă-te, române!' močan nacionalni simbol in sinonim svobode, ki opredeljuje bistvo demokratičnih in evroatlantskih idealov države. Opozoril je na pomen kohezije okoli nacionalnih vrednot in se spomnil tistih, ki so postavili neodvisnost. Čeprav se v enem članku omenja tudi premier Ilie Bolojan, je glavna oseba, ki jo vsi članki poudarjajo, Nicușor Dan in njegovo sporočilo ob tem prazniku.

V Kragujevcu je protest Ujedinjenih zborov privabil le okoli petdeset ljudi, udeleženci pa so izrazili nezadovoljstvo v prostorih SNS. V Novem Sadu se je protest "Slobodo, tu smo" zaključil s koncertom v kampusu, kjer so študenti zahtevali razpis volitev.

V Združenih državah Amerike anketa kaže, da večina Američanov za revščino krivi osebne odločitve, a hkrati želijo večjo vladno pomoč. V nasprotju s tem se v Poljski komunistični partiji soočajo z grožnjo prepovedi delovanja, saj Ustavno sodišče obravnava predlog za njeno prepoved.

Češki predsednik Petr Pavel je v govoru na Univerzi Harvard opozoril, da cilji Rusije presegajo trenutno frontno linijo in meje Ukrajine. Po njegovih besedah si Moskva prizadeva za razveljavitev mednarodnega reda, ki je nastal po hladni vojni, in če bo pri tem uspela, bo več kot 100 milijonov ljudi izgubilo svobodo.

Poljsko-ameriška zgodovinarka in publicistka Anne Applebaum je ob odprtju Salzburških iger opozorila na svetovne protidemokratične trende. Poudarila je, da je civilna družba s svojimi samoumevnimi svoboščinami v najhujši nevarnosti zadnjih generacij. K temu so po njenem mnenju prispevali tudi sami državljani, saj so demokracije bolj ogrožene kot kdaj koli prej, razlogi za to pa so številni.

Moški iz Marylanda, ki je bil neupravičeno zaprt 32 let, od tega desetletje na smrtni obsodbi, zaradi dveh umorov, katerih ni zagrešil, je vložil tožbo zoper nekdanje uslužbence organov pregona. Od petih obtoženih v tožbi jih je večina že pokojnih, kar zapleta sodni proces.

Kanzler Merz je na kongresu CSU opozoril na notranjepolitične spore in poudaril, da je zdaj ključnega pomena prizadevanje za svobodo, mir in odprto družbo v Evropi.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je ob obletnici padca berlinskega zidu in kristalne noči opozoril, da je demokracija v Nemčiji ogrožena kot že desetletja ne, in pozval k obrambi demokracije in svobode. Poudaril je, da sta demokracija in svoboda napadeni s strani naraščajočega ekstremizma, sovraštva in populizma, ter da je sedaj čas, da se posamezniki vključijo in zavzamejo za svobodo.

Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko Ukrajina izvedla volitve v nekaj mesecih, če bi bila zagotovljena varnost. Ukrajinski uradniki naj bi ameriškim pogajalcem predali najnovejše mirovne predloge.

V Siriji so množice ljudi proslavljale prvo obletnico strmoglavljenja Bašarja al Asada. Po vsej državi so potekale vojaške parade, osrednja slovesnost pa je bila v Damasku, kjer se je dogodka udeležil tudi predsednik Ahmed al-Sharaa. Predsednik je obljubil, da bo država vstopila v novo fazo obnove, vredno njene preteklosti in sedanjosti, ter pozval ljudi k enotnosti.

Članek na thecipherbrief.com poudarja, da so digitalne infrastrukture, kot so podmorski kabli in sateliti, ključne 'ozke grline' globalne moči, čeprav so manj vidne kot tradicionalni energetski kanali. Medtem pa gbnews.com poroča, da strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko britanski sistem digitalne osebne izkaznice, ki ga predlaga Keir Starmer, postal 'zlata jama' za hekerje in prevarante, ki bi kradli denar.

Avstrijska televizija ORF poroča, da lokalne volitve v treh srbskih občinah (Negotinu, Mionici in Sečnju) kažejo, da je v Srbiji težko računati na svobodne in poštene volitve.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.

Ana Corina Sosa Machado, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir. Uradniki so sporočili, da Maria Corina Machado ne bo prisotna na slovesnosti.