APDEJT.si

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo po pogovorih z Japonsko glede komentarjev japonske premierke o "tajvanskem vprašanju". Azijski direktor kitajskega zunanjega ministrstva, Liu JinSong, je pogovore označil za "resne" in izrazil "nezadovoljstvo". Japonski mediji pa opozarjajo na potezo kitajskih uradnikov, ki so med srečanjem imeli roke v žepih, kar naj bi bila diplomatska provokacija.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

V Taichungu je skupina moških v zgodnjih jutranjih urah divjala po ulicah s predelanimi vozili, kar je motilo prebivalce. 45-letni moški je poskušal protestirati in jih ustaviti, a so ga napadli s palicami in ga hudo poškodovali. Odpeljali so ga v bolnišnico.

Francoski inštitut Montaigne je poudaril, da je polprevodniška industrija izjemno pomembno strateško sredstvo Tajvana, vendar ne bi smeli zmotno misliti, da je to »čarobno orožje«, ki trajno zagotavlja varnost.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za vojaška letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump ponovno v Beli hiši. Kitajska je ostro kritizirala to potezo, saj meni, da krši načelo ene Kitajske in ogroža suverenost. Tajvan je odobritev pozdravil, saj ZDA ostajajo njegov najpomembnejši varnostni partner.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Nekdanji zaposleni »Guan Zhangu« (陳之漢), med drugim »大師兄« 李慶元 in visoki voditelj 小偉, so ga obtožili spolnega nadlegovanja, prejemanja sredstev iz Kitajske in nenavadne zahteve, da bi zaposleni spal z njegovo ženo. Obtožbe vključujejo tudi finančne nepravilnosti in vprašanja o njegovem ravnanju z zaposlenimi. Zaradi teh obtožb je bil »Guan Zhang« prijavljen na kitajskih platformah kot »pokvarjen« vplivnež. Sam se je na obtožbe odzval v prenosu v živo.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Kitajska vlada je zaradi domnevnega separatizma napovedala globalno aretacijo poslanca DPP沈伯洋, kar pa so številne države in Interpol zavrnile. Medtem je poslanec国民党團書記長羅智強 kritiziral沈伯洋 zaradi njegovega odnosa do kitajskih soprog, pri čemer naj bi si沈伯洋 sam kriv za sankcije. Ustanovitelj IPAC pa je izrazil javno podporo沈伯洋.

Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu so se kitajski uradniki odzvali z agresivnimi izjavami, kar je povzročilo ponovno zaostritev odnosov med državama. Kitajska je celo zahtevala preložitev objave skupne javnomnenjske raziskave med državama. Medtem ko nekateri Japonci menijo, da je Takaichi prestopila mejo, drugi zagovarjajo trdnejši odnos do Kitajske. Kitajski mediji so ponovno začeli razpravljati o statusu otočja Ryukyu, s čimer poskušajo vplivati na odnos med Okinavo in osrednjo japonsko vlado.

Predsednica stranke Kuomintang, 鄭麗文, se je srečala z direktorjem nemškega združenja v Tajvanu, Karstenom Tietzem, v sedežu stranke. Poudarila je, da je ohranjanje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini ključnega pomena za nemške interese. Razpravljali so o političnih vprašanjih v Tajvanu.

V tajvanskem mestu Kaohsiung so oblasti napovedale globo do 100.000 tajvanskih dolarjev (okoli 3.000 evrov) za tempelj, ki je med verskim praznovanjem v okrožju Fongshan sprožil veliko količino ognjemeta in petard. Dogodek je povzročil veliko onesnaženje zraka, kar je sprožilo ogorčenje javnosti.