Nova platforma, ki uporablja umetno inteligenco, bo napovedovala, kateri bolniki bodo večkrat obiskali urgentne centre, z namenom zmanjšanja prekomerne uporabe teh storitev. Projekt raziskave združuje umetno inteligenco in resnične podatke uporabnikov, da bi optimizirali delovanje zdravstvenega sistema.

Slovenski urgentni centri se zaradi porasta števila primerov gripe soočajo z velikim pritiskom. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so se zaradi preobremenjenosti dogovorili, da reševalna vozila začasno preusmerjajo bolnike v druge bolnišnice v regiji, da bi zagotovili dovolj prostih postelj za nujne primere.

Srbski minister za zdravje Zlatibor Lončar je napovedal uvedbo nočnih izmen v zdravstvenih domovih po vsej državi. Cilj te poteze je zmanjšati gnečo in dolge čakalne dobe v urgentnih centrih ter zagotoviti hitrejšo in ustreznejšo zdravstveno oskrbo za vse državljane.

V Severnem Porenju-Vestfaliji je v letu 2024 urgentne centre obiskalo približno 3,4 milijona ljudi, kar je največ med vsemi nemškimi zveznimi deželami. Številke kažejo na močan porast števila obiskov.

Bolnišnica Royal Perth je napovedala 12-mesečni pilotni projekt v vrednosti 700.000 dolarjev, ki vključuje uporabo umetne inteligence. Razlog za to so nove statistike, ki kažejo, da imajo urgentni centri v Zahodni Avstraliji najdaljše čakalne dobe v državi.

V Srbiji bodo v domovih zdravja uvedli nočne izmene, da bi zmanjšali gnečo in čakalne dobe v urgentnih centrih. Pomočnik ministra za zdravje, prof. dr. Nebojša Tasić, je pojasnil, da je cilj zagotoviti hitrejšo in ustreznejšo zdravstveno oskrbo občanom.

V Združenem kraljestvu se je nasilje nad osebjem urgentnih centrov močno povečalo, predvsem zaradi dolgih čakalnih dob. Po podatkih Royal College of Nursing se zgodi okoli 4.000 napadov letno, kar pomeni, da je vsaka dve uri napaden en zdravstveni delavec. Med napadalci so tudi pacienti iz srednjega razreda in njihove družine, ki jih dolge čakalne dobe in neprimerna oskrba spravljajo v bes. V zadnjih šestih letih se je število napadov na medicinske sestre skoraj podvojilo, pri čemer so nekatere žrtve prejele udarce, pljunke in celo grožnje s pištolo.

V britanskih bolnišnicah se je nasilje nad zdravstvenim osebjem povečalo, pri čemer se zgodi povprečno en napad na dve uri. Medicinske sestre in drugo osebje so pogosto žrtve pljuvanja, udarcev in groženj s pištolo. Kraljevi kolegij za zdravstveno nego (RCN) opozarja, da so dolge čakalne dobe v urgentnih centrih, ki so se v zadnjem desetletju še poslabšale, glavni vzrok za to nasilje. RCN poziva ljudi, ki so bili priča nasilju ali so bili žrtve nasilja med dolgim čakanjem na urgenci, da delijo svoje izkušnje.

Bolnišnice v Hessnu v Nemčiji okrepljeno delajo na zaščiti zdravnikov in negovalnega osebja pred verbalnim in fizičnim nasiljem v urgentnih centrih. Zaposleni v zdravstvu pogosto postanejo tarče žalitev in napadov, zato morajo klinike sprejeti dodatne varnostne ukrepe za zaščito svojega osebja.