Glede na nove članke naj bi zvezno ustavno sodišče že v preteklosti nudilo pomoč politiki pri zasedbi sodniškega mesta. Obstaja možnost, da bo Karlsruhe ponovno prevzel vlogo 'idejnega vodje' in poskušal pomagati koaliciji pri reševanju spora glede izbire sodnikov.

Zaradi zadržkov v Uniji glede kandidatke za ustavno sodnico Brosius-Gersdorf, se je v Bundestagu preložila izbira treh kandidatov za ustavne sodnike. Premier Brandenburga, Dietmar Woidke (SPD), predlaga popolno zamenjavo vseh dosedanjih kandidatov za zasedbo treh mest na Zveznem ustavnem sodišču.

Ustavno sodišče je razsodilo, da vodje odvetniških organizacij ne smejo hkrati opravljati funkcije državnih uradnikov, vključno z ministri in namestniki ministrov. Odločitev je bila sprejeta po preučitvi pritožbe odvetnika Andrija Darmawana glede 3. odstavka 28. člena Zakona št. 18 iz leta 2003 o odvetnikih. Sodišče je delno ugodilo preizkusu zakona o odvetnikih in zahtevalo, da vodje odvetniških organizacij med opravljanjem funkcije državnega uradnika mirujejo.

Tajsko ustavno sodišče je suspendirani premierki Paetongtarn Shinawatri do 4. avgusta podaljšalo rok za predložitev zagovora. To je že druga podaljšava. Paetongtarn Shinawatra je lani avgusta prevzela položaj predsednice vlade, potem ko je bil njen predhodnik Srettha Thavisin odstavljen v primeru kršitve etike, ki je bil povezan z imenovanjem nekoga, ki je bil prej obsojen, za ministra v vladi.

Poljsko ustavno sodišče je razveljavilo zakone o reformi ustavnega sodišča, ki jih je sprejela vladajoča stranka PiS. Med razglasitvijo sodbe je prišlo do ostrih prepirov med sodniki, zlasti glede možnosti sojenja sodnice Krystyne Pawłowicz. Pojavile so se obtožbe o podajanju neresnic in omenjalo se je zdravniško potrdilo o njeni nesposobnosti za delo.

Ustavno sodišče (MK) je odločilo, da ima indonezijski organ za nadzor volitev (Bawaslu) sedaj pooblastila za samostojno odločanje o administrativnih kršitvah med regionalnimi volitvami (Pilkada), namesto da bi zgolj podajal priporočila. Ta odločitev bistveno spreminja vlogo Bawasluja, ki je bil doslej predvsem nadzorni organ, sedaj pa postaja tudi ključen dejavnik pri določanju pravičnosti volilnega procesa.

Poljsko ustavno sodišče je v torek razveljavilo reformo sodišča, ki je bila sprejeta septembra 2024 in jo je izpodbijal predsednik Andrzej Duda. Ocenili so, da je reforma neustavna, kar je bilo pričakovano glede na sedanjo sestavo sodišča. Sporne točke reforme so vključevale obsadbo in delovanje sodišča, predvsem prisotnost tako imenovanih 'dublerjev'.

Ustavno sodišče v Italiji je razglasilo za neustavno omejitev plač javnih uslužbencev na 240.000 evrov letno. Ta omejitev, ki je bila uvedena leta 2011 z odlokom "Salva Italia" vlade Monti, in leta 2014 kot začasen ukrep, bo morala biti ponovno opredeljena z novim dekretom. Plače javnih uslužbencev se bodo po odločitvi sodišča ponovno določale glede na plačo prvega predsednika.

Svet za vladavino prava je na nedavni seji poudaril nujnost močnejšega sodelovanja med deležniki v pravosodju za izboljšanje pogojev. Kot ključen element za delovanje pravnega sistema je bila izpostavljena tudi pomembnost čimprejšnje popolnitve Ustavnega sodišča.

Tajsko ustavno sodišče je razrešilo premierko Paetongtarn Shinawatra zaradi etične kršitve. Razlog je sporni telefonski pogovor z voditeljem Kambodže, ki je po mnenju sodišča ogrozil nacionalne interese Tajske. Razrešitev meče senco na dinastijo Shinawatra in sproža vprašanja o politični stabilnosti v državi.

Avdullah Hoti, poslanec LDK, je izrazil kritiko na račun Ustavnega sodišča Kosova, saj meni, da je njegova odločitev iz leta 2014 ustvarila težave in 'zapletla konstituiranje skupščine'. Po Hotijevih besedah sodišče ne bi smelo reševati vseh političnih problemov, temveč predvsem tiste, ki jih je ustvarilo samo.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je poslal dopis predsedniku skupščine Andriji Mandiću, v katerem je zahteval hitro odločitev o predlogu za izvolitev Mirjane Vučinić za ustavno sodnico. Opozoril je, da molk skupščine o tem predlogu, medtem ko Ustavno sodišče deluje s samo štirimi sodniki, poglablja ustavno krizo.

Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont je na Ustavno sodišče vložil pritožbo in zahteval nujno začasno odredbo za prekinitev nacionalnega naloga za prijetje in pridržanje, da bi se lahko vrnil v Katalonijo. Prav tako je vložil pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča, ki mu je zavrnilo uporabo zakona o amnestiji v primeru obtožb o poneverbi sredstev. Njegov odvetnik je poudaril, da bi bila amnestija lahko ogrožena, če se ne bi uporabila za Puigdemonta, ki je po njegovih besedah »emblematična figura procesa političnih pogajanj«.

Politiki iz CDU, Zelenih in FDP so pozvali k opazovanju zavezništva BSW s strani nemškega urada za varstvo ustave, saj ga vidijo kot "vhodna vrata za ekstremizem". Istočasno se razvnema debata o politizaciji ustavnega sodišča. Poskus namestitve dveh ideološko pristranskih levičarskih pravnic na mesto ustavnih sodnic je bil kritiziran kot poskus levice, da bi lahko določala zvezno politiko tudi brez politične večine. Lorenz Gösta Beutin iz Levice se upira predlogu Wolfram Weimerja, ki si prizadeva poenostaviti izbiro sodnikov ustavnega sodišča, da bi omejil vpliv "ekstremistov" v Bundestagu. Beutin se boji za demokracijo in "ekstremiste" vidi drugje.

Nekdanji delavci s severa Črne gore so napovedali protest pred Ustavnim sodiščem, ker sodišče že tri leta in pol ni sprejelo odločitve glede njihovih ustavnih pritožb. Kljub obljubi predsednice sodišča, da bo odločitev sprejeta v najkrajšem možnem času, delavci še vedno čakajo na odgovor. Protest se bo začel ob 11. uri.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, je napovedala, da se bo, v primeru, da do konca tedna ne bo ustanovljena skupščina, na začetku naslednjega tedna obrnila na ustavno sodišče. Poudarila je, da je ekipa že pripravljala zadevo za obravnavo. Osmani je prepričana, da mora neupoštevanje 30-dnevnega roka za oblikovanje institucij imeti pravne posledice, kar nakazuje na morebitno "blokado" političnega procesa.

FDP je okrepila svoja prizadevanja in vložila tožbo na deželnem ustavnem sodišču. Trdijo, da deželna vlada ni ustrezno obveščala o tveganjih, povezanih s financiranjem tovarne baterij Northvolt. Nekdanji gospodarski minister Buchholz je izjavil, da to dokazuje neupravičenost financiranja, s čimer se spor glede odgovornosti za »škandal Northvolt« stopnjuje.

Volker Wissing, nekdanji minister FDP, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti nemške koalicijske vlade. Njegove opozorila so sledila izkušnjam s propadom prejšnje »semaforske« koalicije. Trenutno ga skrbi spor glede kandidatke za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf. Wissing, ki je bil tudi sam sodnik, meni, da je nezadostna izvolitev Brosius-Gersdorfove za ustavno sodnico "velika napaka" Unije (CDU/CSU), kar bi lahko pripeljalo do prezgodnjega konca sedanje črno-rdeče vlade.

Predsednica Kosova Vjosa Osmani se je obrnila na Ustavno sodišče z zahtevo za začasno prekinitev roka za konstituiranje skupščine, kar je sprožilo različne odzive v političnem prostoru. Predsednik Zavezništva za prihodnost Kosova (AAK) Ramush Haradinaj in predsednik Socialdemokratske iniciative Fatmir Limaj podpirata potezo predsednice. Haradinaj verjame, da bo ta poteza spremenila stanje in upa na hiter odgovor Ustavnega sodišča, medtem ko Limaj pričakuje odločitev sodišča, preden se bo oblikovala parlamentarna večina. Nekdanji podpredsednik Ustavnega sodišča Kosova Kadri Kryeziu pa dvomi, da bo sodišče obravnavalo zahtevo predsednice za začasno odredbo.

Bamberški nadškof Herwig Gössl je umaknil svoje prejšnje ostre kritike glede nominacije Susanne Brosius-Gersdorf za ustavno sodnico, potem ko je priznal, da je bil 'napačno informiran'. Pred tem je njeno nominacijo označil za 'notranjepolitični škandal', zdaj pa je svoje izjave preklical po telefonskem pogovoru z juristko. Gössl je izrazil obžalovanje zaradi svojih preteklih izjav in priznal, da je bil napačno obveščen o stališčih kandidatke do splava in človeškega dostojanstva.