V Kajangu v Maleziji je bil aretiran 14-letni učenec, ki je v šoli udaril v obraz 29-letnega učitelja. Incident se je zgodil po tem, ko je učitelj opozoril učenca zaradi izostajanja od pouka. Policija je potrdila, da je bil učenec pridržan po prijavi učitelja.

Ministrstvo za izobraževanje (KPM) je suspendiralo štiri učence in izdalo opozorilna pisma štirinajstim učencem, ki so bili vpleteni v šolski pretep. Ministrica za izobraževanje Fadhlina Sidek je sporočila, da bodo suspendirani učenci vključeni v program družbenokoristnega dela.

V Newarku v ZDA se izobraževalni sistem sooča z nepričakovano rastjo vpisa tako v javne kot zasebne šole, kar izpodbija predpostavko, da rast enega sektorja pomeni izgubo za drugega. Hkrati se šolsko okrožje Anoka-Hennepin, tudi v ZDA, sooča s proračunskimi omejitvami in razmišlja o zmanjšanju stroškov, kar povzroča zaskrbljenost glede števila zaposlenih in velikosti razredov.

V Franciji so za šolsko leto 2025 napovedane spremembe v izobraževalnem sistemu. Med glavnimi novostmi so posplošena prepoved uporabe mobilnih telefonov v šolah, uvedba novega preizkusa iz matematike v prvem letniku in izvajanje programov spolne vzgoje. Poseben poudarek bo namenjen tudi duševnemu zdravju učencev. Vse te novosti se uvajajo z namenom izboljšanja učnega okolja in priprave učencev na prihodnost.

Generalni sekretar Zvezne narodne zveze (FNE) je v Portu izpostavil, da je spolna vzgoja v šolah "občutljivo vprašanje", ki mora vključevati družine, učence in učitelje. Poudaril je pomen razumevanja specifičnih potreb vsake skupnosti pri oblikovanju programa.

Učenci v ameriških javnih šolah imajo težave, kar kažejo rezultati Nacionalne ocene izobraževalnega napredka (NAEP) iz leta 2024. Po teh podatkih 33 % osmošolcev bere na 'pod osnovno' ravni, kar je največ doslej. Zaradi tega se starši vse pogosteje odločajo za izobraževanje svojih otrok izven javnih šol.

V novosadski gimnaziji Jovan Jovanović Zmaj je prišlo do incidenta, ko je uprava šole poklicala policijo zaradi spora z učenci glede nekonstituiranja učeniškega parlamenta. Starši učencev so izrazili ogorčenje nad tem dejanjem in napovedali zbor.

Okrožje Columbia poroča o napredku v šolah po motnjah zaradi pandemije, pri čemer skoraj 100.000 učencev vstopa v 251 javnih šol z ambicijami za prihodnost. Raziskava v Illinoisu medtem ugotavlja, da je prisotnost učencev v šoli povezana z višjimi rezultati testov, odsotnost pa negativno vpliva na učenje, še posebej pri osnovnošolcih. Univerza Princeton pa se je pridružila trendu vračanja k standardiziranim testom za vpis v študij v letu 2027–28.

Romunski učitelji so napovedali bojkot začetka novega šolskega leta zaradi nezadovoljstva z vladnimi ukrepi. Sindikati v izobraževanju so sprožili referendum med učitelji, da bi se odločili, ali bodo po 9. septembru bojkotirali pouk. Na prvi šolski dan, 8. septembra, učitelji ne bodo sodelovali na slovesnostih ob začetku šolskega leta.

Météo-France je sporočil, da je sedem departmajev na jugovzhodu Francije še vedno v oranžnem alarmu zaradi neviht in poplav. Trije departmaji so bili dodatno opozorjeni zaradi nevarnosti poplav.

Šole v Veliki Britaniji poročajo o poslabšanju vedenja učencev in manjši podpori staršev šolskim pravilom. Učenci se počutijo manj varne. Na Irskem je prepoved gretja hrane za učitelje prizadela predvsem manjše šole, kar je približno 2000 otrok prikrajšalo za šolsko kosilo. V ZDA šolski sistem ocenjuje na podlagi 'enakosti', kar zmanjšuje kakovost izobraževanja. Po vsem svetu se šole začenjajo spopadati z vplivom umetne inteligence na učitelje in učence. Raziskave v Angliji kažejo, da se ob prehodu v srednjo šolo zmanjšuje dobrobit otrok.

Romunski sindikati v izobraževanju so sprožili referendum med učitelji o morebitnem bojkotu pouka po 9. septembru. Kot protest proti vladnim ukrepom učitelji napovedujejo, da se ne bodo udeležili otvoritvene slovesnosti ob začetku šolskega leta 8. septembra in bodo od 9. septembra bojkotirali pedagoško delo.

V Romuniji se obeta preložitev začetka šolskega leta, saj sindikati v šolstvu napovedujejo bojkot pouka. Profesorji, nezadovoljni z ukrepi vlade, načrtujejo, da bodo 9. septembra sicer vstopili v učilnice, vendar ne bodo izvajali pouka. Sindikati so sprožili referendum med učitelji, da bi se odločili o bojkotu po 9. septembru. Prvi dan pouka, 8. september, se učitelji ne bodo udeležili uvodnih slovesnosti.

V Franciji se je na prvi šolski dan septembra 2025 vrnilo v šole več milijonov učencev, od osnovnih do srednjih šol. Za nekatere je bil to dan solz, za druge pa dan veselja ob ponovnem snidenju s prijatelji. Rentrée scolaire je prinesla tudi nekaj sprememb, kot so novi programi in finančna pomoč. V nekaterih krajih so morali zaradi nevarnosti neviht pouk preložiti. V Saint-Jean-d’Illac so zaradi manjšega števila učencev ukinili tri razrede. V Marles-les-Mines pa so učence presenetili s posebnim novim sošolcem, psom Patoujem. V Montaigu so učenci dobili novo šolo.

Po končanem 6. razredu se v Berlinu z vpisom na gimnazijo ali sekundarno šolo marsikaj spremeni, kar ima lahko neprijetne posledice predvsem glede dolžine šolske poti. To pomeni, da so učenci po 6. razredu pogosto primorani potovati daljše razdalje do svojih novih šol, kar vpliva na njihovo vsakodnevno življenje in logistiko.