Vladimir Putin je izjavil, da ruska vojska izvaja načrte za osvoboditev Donbasa in Novorosije. Poudaril je, da so ruske sile dosegle pomemben cilj v Donecki republiki (DNR), osvojitev Severka in Konstantinova pa odpira pot do popolnega nadzora nad Donbasom. Putin se je tudi zahvalil vsem ruskim vojakom, ki so na fronti v območju specialne vojaške operacije (SVO).

Deželno sodišče v Celovcu je v torek sporočilo, da je obtožnica proti 23-letnemu sirskemu državljanu, ki je februarja 2025 v Beljaku izvedel teroristični napad, postala pravnomočna. V napadu je bil ubit 14-letnik, pet oseb pa je bilo huje poškodovanih, nekateri med njimi so bili v smrtni nevarnosti. Obtoženec, ki ima v Avstriji priznan status azilanta, se bo moral pred poroto zagovarjati zaradi terorističnih kaznivih dejanj umora in poskusa umora. Sodni postopek proti napadalcu se bo predvidoma začel spomladi leta 2026. Celovško sodišče pripravlja proces pod strogimi varnostnimi ukrepi, saj dogodek še vedno močno odmeva v avstrijski javnosti. V primeru obsodbe sirskemu državljanu grozi dosmrtna zaporna kazen. Natančen datum začetka sojenja bo sodišče določilo naknadno, ko bodo zaključene vse logistične priprave na ta visokoprofilni proces.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V srednji Bosni so se spomnili obletnice poboja hrvaških civilov v naselju Buhine Kuće, kjer so pripadniki Armade BiH leta 1994 brez sojenja in krivde umorili civiliste, med njimi tudi Ankico in Danijela Grbavca. Dogodek ostaja boleča točka v zgodovini regije, saj hrvaški mediji opozarjajo na selektivno obravnavo vojnih zločinov in pomanjkanje pravne razsodbe za neposredne storilce teh dejanj. Istočasno je v Srbiji izbruhnil škandal zaradi božične oddaje na televiziji Informer, v kateri so ob prisotnosti visokih državnih uradnikov, vključno z Ano Brnabić, gostili Dragana Ašanina. Ašanin je bil leta 1992 obsojen zaradi umora Jasmine Đorđević, ki jo je ustrelil po končani zvezi. Prisotnost obsojenega morilca in vojnega zločinca Vojislava Šešlja v javnem programu je sprožila ostre odzive v celotni regiji, saj kritiki poudarjajo nedopustnost normalizacije nasilja v medijskem prostoru. Ti dogodki odražajo širše varnostne in politične napetosti na Balkanu, ki jih dodatno stopnjujejo obračuni med kriminalnimi klani in revizionizem zgodovine. Medtem ko se družba trudi soočiti s preteklostjo, tovrstni incidenti poglabljajo nezaupanje v državne institucije in varnostni sektor, kar je razvidno tudi iz nedavnih umorov povezanih s kriminalnim podzemljem v Črni gori in Španiji.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je v uradni izjavi opozoril, da razmere v Venezueli predstavljajo trenutek globoke negotovosti tako za tamkajšnje prebivalstvo kot za mednarodno stabilnost in varnost. Odziv organizacije prihaja po poročilih, da so ameriške oblasti pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor v New Yorku. Ta dogodek je sprožil val odzivov v mednarodni diplomaciji, saj se institucije spopadajo z nepredvidenimi posledicami za regionalni mir. Berset je poudaril, da poročila iz Venezuele označujejo kritično točko, ki bi lahko resno ogrozila mednarodni pravni red. Svet Evrope, ki se primarno osredotoča na človekove pravice in vladavino prava, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo glede prihodnjega političnega razvoja v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem postopku ameriških oblasti še predmet preverjanja, so posledice za varnostno arhitekturo že opazne na globalni ravni.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu zavrnilo videoposnetek, ki ga je objavila Ruska federacija kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z brezpilotnimi letali na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik ministrstva Georgij Tihi je ruske navedbe označil za nesmiselne in dodal, da posnetek ne predstavlja verodostojnega dokaza o vpletenosti Kijeva. Moskva je pred tem objavila gradivo, ki naj bi prikazovalo sestrelitev drona nad eno od predsedniških lokacij, kar ruska stran interpretira kot poskus atentata oziroma neposreden napad na državni vrh. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letal za napade na strateško infrastrukturo. Kijev vztraja, da so ruske trditve del širše propagandne strategije, s katero želi Kremelj upravičiti nadaljnjo vojaško agresijo in stopnjevanje napadov na ukrajinsko civilno prebivalstvo. Rusko obrambno ministrstvo po drugi strani trdi, da so bili ukrajinski droni pravočasno nevtralizirani s sistemi elektronskega bojevanja in protizračne obrambe, pri čemer naj bi se dogodek zgodil že v začetku tedna. Napetosti med državama se odražajo tudi v mednarodni diplomaciji, kjer se Rusija trudi prikazati kot žrtev terorističnih metod, medtem ko Ukrajina s podporo zahodnih zaveznic opozarja na stalne ruske kršitve mednarodnega prava. Ta informacijska vojna glede incidentov z droni je postala stalnica v konfliktu, saj nobena stran ne popušča pri svoji interpretaciji dogodkov na terenu.

V Črni gori se je močno zaostrila politična in varnostna situacija po aretacijah domačinov v naseljih Botun in Zeta. Predsednik države Jakov Milatović je ostro kritiziral ravnanje aktualne oblasti in vlade premierja Milojka Spajića, saj meni, da so predstavniki oblasti prelomili obljube, dane prebivalcem. Namesto pregona organiziranega kriminala naj bi se organi pregona osredotočali na starejše občane in ženske, ki so zahtevali upoštevanje svojih pravic. Milatović je opozoril, da se je zgodilo prav to, na kar je predhodno opozarjal, in pozval k takojšnjemu nadaljevanju dialoga. Predsednik parlamenta Andrija Mandić je zaradi incidentov, v katerih je bilo aretiranih več deset ljudi, vključno z lokalnimi predstavniki, zahteval nujno sejo Sveta za obrambo in varnost. Mandić je poudaril, da Črna gora potrebuje mir, stabilnost in hitro iskanje rešitev za nastalo krizo. Medtem ko podpredsednik Nove srbske demokracije Miroslav Brajović opozarja na spontan revolt državljanov zaradi neprimernega odnosa vlade, policija trdi, da so njeni uslužbenci ravnali skladno z mednarodnimi standardi. Napetosti ostajajo visoke, saj se prebivalci Botuna in Zete upirajo vstopu gradbenih strojev na sporna zemljišča.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek, 5. januarja 2026, sestal na izrednem zasedanju v New Yorku, da bi obravnaval zaostrene razmere v Venezueli. Srečanje je bilo sklicano na zahtevo Caracasa, ki ga podpirajo zaveznice, potem ko so ameriške sile v soboto zgodaj zjutraj izvedle bombni napad na venezuelsko prestolnico. Stopnjevanje napetosti med državama sledi daljšemu obdobju vojaških trenj in diplomatskih sporov, ki so se v zadnjih mesecih močno zaostrili. Dogodek predstavlja neposredno posledico stopnjevanja ameriške vojaške prisotnosti v regiji in prejšnjih incidentov, vključno z zasegi naftnih tankerjev in napadi na plovila v Karibskem morju. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dejanja Združenih držav Amerike označil za agresijo, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko destabiliziralo širšo regijo Latinske Amerike. Zasedanje bo namenjeno analizi krize in iskanju diplomatskih rešitev za preprečitev nadaljnjega nasilja.

Latvijski preiskovalci preiskujejo sumljivo plovilo v povezavi s poškodbo podmorskega kabla pri obalnem mestu Liepāja. To je že drugi incident te vrste v enem tednu. Podoben incident se je zgodil ob prelomu leta, ko je bil poškodovan podatkovni kabel med Estonijo in Finsko, pri čemer je bil osumljen ladja s spuščeno sidrno verigo.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Benjamin Netanjahu se je po srečanju s krščanskimi sionisti udeležil novoletne zabave Donalda Trumpa v njegovem letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje je potekalo na silvestrovo.

Venezuelska vlada je ostro obsodila nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je označila za teroristično dejanje izjemne teže. Po besedah venezuelskega zunanjega ministra Yvána Gila takšna dejanja predstavljajo neposredno kršitev mednarodnega prava ter resno ogrožajo regionalno in mednarodno varnost. Gil je v izjavi za javnost poudaril, da gre za namerno uporabo sredstev dolgega dosega z namenom uveljavljanja kriminalnega ravnanja. Uradni Caracas je v svojem sporočilu izrazil solidarnost z Rusko federacijo in izpostavil, da tovrstni dogodki stopnjujejo napetosti na svetovni ravni. Čeprav podrobnosti o samem napadu v venezuelskih uradnih izjavah niso podrobneje razčlenjene, so oblasti dogodek pripisale ukrajinski strani. Venezuelska diplomacija je ob tem pozvala mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti in obsodbi metod, ki po njihovem mnenju ne vodijo k mirnemu reševanju sporov.

V Finskem zalivu sta bila poškodovana dva podmorska telekomunikacijska kabla, ki povezujeta Estonijo in Finsko. Gre za kabel podjetja Arelion in povezavo operaterja Elisa med Talinom in Helsinki. Pristojni organi obeh držav so sprožili preiskavo o vzrokih incidenta, hkrati pa tesno sodelujejo pri izmenjavi informacij za razjasnitev okoliščin poškodb. Čeprav natančen vzrok prekinitve povezav še ni uradno potrjen, dogodek vzbuja skrb glede varnosti kritične infrastrukture v regiji. Estonija in Finska sta nemudoma uskladili svoje delovanje, da bi zmanjšali morebitne posledice za komunikacijska omrežja. Incident se je zgodil po predhodnih tehničnih težavah na energetskih povezavah v isti regiji, kar povečuje pozornost javnosti glede ranljivosti podvodnih sistemov. Preiskovalci trenutno preučujejo, ali so poškodbe posledica tehničnih napak, naravnih dejavnikov ali namernega dejanja.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je 4. januarja prispel v Peking na svoj prvi štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, odkar je junija lani nastopil predsedniški mandat. Med srečanjem s predstavniki korejske diaspore v Pekingu je Lee poudaril, da je Kitajska nepogrešljiva partnerica pri prizadevanjih za mir in ponovno združitev Korejskega polotoka. Obisk se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, saj je Severna Koreja ob začetku novega leta izvedla prvi preizkus balistične rakete, kar dodatno poudarja pomen usklajevanja med Seulom in Pekingom glede varnostnih vprašanj. Predsednik Lee se bo med obiskom srečal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, s katerim bosta obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja in stabilnosti v regiji. Čeprav so se odnosi med državama v zadnjem desetletju spopadali z upadom naklonjenosti v južnokorejski javnosti, kitajska stran obisk ocenjuje kot ključno priložnost za krepitev partnerstva med sosednjima državama. Leejeva diplomacija temelji na prepričanju, da je konstruktiven dialog s Pekingom nujen za zmanjšanje vpliva severnokorejskih provokacij in zaščito gospodarskih interesov Južne Koreje.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Tani je opravil ločena telefonska pogovora s savdskim kronskim princem in predsednikom vlade Mohamedom bin Salmanom ter predsednikom Združenih arabskih emiratov šejkom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Voditelji so v luči naraščajočih napetosti v regiji podrobno pregledali najnovejši razvoj dogodkov ter razpravljali o skupnih mednarodnih vprašanjih. Pogovori so bili namenjeni predvsem usklajevanju stališč glede varnostnih izzivov, ki vplivajo na stabilnost na Bližnjem vzhodu. Srečanja in komunikacija med vodilnimi predstavniki zalivskih držav odražajo prizadevanja za krepitev diplomatskih vezi in umirjanje kriznih žarišč v njihovi soseščini. Strani so poudarile pomen sodelovanja pri reševanju regionalnih konfliktov, pri čemer so se osredotočile na humanitarna vprašanja in politično stabilnost. Takšna diplomatska dejavnost je ključna za zagotavljanje energetske varnosti in preprečevanje širjenja nestabilnosti, ki bi lahko vplivala na svetovne trge.