NASA in SpaceX se pripravljata na vrsto pomembnih vesoljskih misij. Misija Artemis II, katere posadka je že spregovorila z novinarji na Floridi, naj bi okoli Lune poletela februarja 2026 kljub proračunskim rezom in zmanjšanju delovne sile pri NASI. Medtem se misija Crew-11, ki bo astronavte prepeljala na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), pripravlja na izstrelitev 31. julija, kljub odkritim pomanjkljivostim na raketi Falcon 9 in njenem transporterju. Ameriške vesoljske sile (US Space Force) pa bodo 21. avgusta izstrelile skrivnostno vesoljsko letalo X-37B za testiranje kvantnih senzorjev in laserske komunikacijske tehnologije.

Brezpilotno vesoljsko plovilo X-37B ameriških vesoljskih sil (US Space Force), ki ga je izdelal Boeing, se pripravlja na svojo osmo misijo, imenovano OTV-8. Izstrelitev je predvidena za 21. avgust 2025 iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi. Misija, ki jo US Space Force izvaja v partnerstvu z Uradom za hitre zmogljivosti zračnih sil, bo preizkušala kvantno navigacijo in podatkovne laserje ter druge prihodnje tehnologije.

Nacionalna agencija za aeronavtiko in vesolje (NASA) je izgubila skoraj 4.000 zaposlenih, kar predstavlja več kot 20 % njene civilne delovne sile, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika Združenih držav Amerike. Agencija je razkrila, da je do teh odhodov prišlo v okviru načrta zmanjšanja zvezne vlade, ki ga je sprejel Trump, kljub njegovemu vztrajanju pri vesoljskih misijah z posadko na Luno in Mars.

NASA in Indijska vesoljska agencija (ISRO) sta združili moči pri ustvarjanju satelita NISAR, ki naj bi postal "nevidni stražar" našega planeta. Ta ambiciozna misija obljublja, da bo vsakih 12 dni skenirala celotno Zemljino površje z izjemno natančnostjo, kar bo omogočilo zgodnje odkrivanje in napovedovanje naravnih katastrof. Podatki iz NISAR-ja bodo ključnega pomena za razumevanje premikov zemeljske skorje in napovedovanje dogodkov, kot so potresi in izbruhi vulkanov, ter za spremljanje ledenikov in morskih gladin. Gre za najnatančnejši satelitski sistem, ki bo s svojo zmogljivostjo merjenja "na milimeter" prinesel revolucijo v spremljanju Zemljinih procesov.

Kitajska je napovedala ambiciozne načrte za poglobljeno raziskovanje vesolja, s poudarkom na misijah na Mars, Jupiter, Uran in Neptun. Cilj teh misij je preučevanje ledenih velikanov, ki ohranjajo dragocene plinske materiale, ključne za razumevanje zgodovine nastajanja zvezd in planetov, ter pomagajo pri študiju izvora našega osončja in eksoplanetov. Medtem pa so znanstveniki na Merkurju odkrili prisotnost litija, ki je povezan z udarci meteoroidov, kar razkriva dinamične površinske procese tega planeta in daje vpogled v njegove zgodovinske procese.

Boeingova vesoljska ladja Starliner letos ne bo poletela. Po skoraj letu dni odpravljanja napak je NASA potrdila, da je Starliner predviden za tovorno misijo leta 2026. Medtem pa je Elon Musk s podjetjem SpaceX izvedel deseti testni polet rakete Starship, s katerim želi dokazati napredek pri ponovni uporabnosti in zanesljivosti sistema, kar je ključno za dolgoročne načrte podjetja.

NASA je premaknila adapter za tovor v centru Space Flight Center v Huntsvilleu, s čimer se je pripravila na prihajajočo misijo Artemis IV na Luno. Poleg tega je NASA skupaj z Univerzo v Coloradu Boulder napovedala izstrelitev 18-metrske rakete iz Nove Mehike v petek, ki bo po izstrelitvi v manj kot sekundi dosegla hitrost zvoka in v približno 15 minutah zaključila svojo znanstveno misijo v vesolje.

Študentje Teksaške krščanske univerze so razvili poseben šiv, ki preprečuje vdor luninega prahu v astronavtske uniforme. Hkrati je desetletni Elijah Silva iz Hemeta uspešno zaključil NASA Space Camp v Huntsvillu v Alabami, ki že več kot 42 let navdihuje mlade raziskovalce. Ta mednarodno priznani program je izobrazil več kot milijon udeležencev.

Podjetje SpaceX je izvedlo več izstrelitev satelitov z ameriških izstrelišč. Iz Cape Canaverala na Floridi so uspešno izstrelili misijo SES O3b mPOWER, kljub prvotnim skrbem glede slabega vremena. Iz Vandenberg Space Force Base v Kaliforniji pa je bila izstreljena Nasina misija TRACERS, skupaj s tremi drugimi misijami, z uporabo rakete Falcon 9.

Francoska astronavtka Sophie Adenot je na tiskovni konferenci v Kölnu izrazila pripravljenost na svojo prihajajočo misijo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Astronavtka Evropske vesoljske agencije (ESA) je poudarila, da se s procesom priprav spopada z radovednostjo in mirom, hkrati pa je izpostavila željo po premikanju lastnih meja med bivanjem v orbiti. Njen odhod, ki je predviden za 15. februar, predstavlja pomemben mejnik za francoski vesoljski program, saj bo Adenotova postala druga Francozinja v vesolju. Med predstavitvijo v Nemčiji je Adenotova, ki prihaja iz regije Burgundija, pojasnila, da so priprave na misijo Epsilon intenzivne in zahtevajo popolno predanost. Na postaji bo izvajala številne znanstvene poskuse, ki bodo prispevali k evropskemu raziskovanju vesolja. Njena izjava o nestrpnem pričakovanju začetka misije odraža visoko stopnjo motivacije znotraj nove generacije evropskih astronavtov, ki se pripravljajo na dolgotrajno bivanje v breztežnostnem prostoru.

Ameriška vesoljska agencija NASA se je po prihodu Donalda Trumpa na oblast soočila z obsežnim zmanjšanjem števila zaposlenih. Od januarja naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 20 %, s 18.000 na 14.000. Kljub temu naj bi agencija še naprej nemoteno izvajala misije na Luno in Mars, ki jih je predsednik Trump označil za prioriteto.

Štirje člani posadke misije SpaceX Crew-11, vključno z astronavti NASA, JAXA in Roscosmos, so prispeli na Kennedyjev vesoljski center na Floridi. Njihova izstrelitev na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) je predvidena najprej 31. julija. Prihod posadke sovpada s 25. obletnico neprekinjene človeške prisotnosti na ISS, kar poudarja zgodovinski pomen misije.

SpaceX je s pomočjo rakete Falcon 9 v vesolje uspešno poslal Nasino znanstveno misijo TRACERS ter več manjših satelitov. Izstrelitev je potekala en dan po načrtovanem zaradi zamude. Misija TRACERS bo Nasinim znanstvenikom omogočila boljše razumevanje izvora vesoljskega vremena v magnetosferi Zemlje, kar bo ključno za izboljšanje napovedi tega pojava.

Leto 2026 bo po ocenah analitikov in tiskovnih agencij prelomno na več področjih, od vesoljskih raziskav do globalne politike in športa. Med najpomembnejšimi dogodki izstopa načrtovana Nasina misija Artemis 2, ki naj bi po več odlogih končno popeljala astronavte v Lunino orbito, kar predstavlja ključen korak k vnovičnemu pristanku človeka na Luni. Projekt, ki poteka v sodelovanju z zasebnim sektorjem, obeta novo dobo raziskovanja vesolja in utrjevanje ameriške prisotnosti v globokem vesolju. Na političnem prizorišču bodo v ospredju ameriške kongresne volitve, ki bodo potekale sredi mandata Donalda Trumpa. Ti volilni izidi bodo določili razmerje moči v kongresu in neposredno vplivali na Trumpovo sposobnost izvajanja zastavljene politike v drugi polovici njegovega mandata. Poleg političnih in znanstvenih mejnikov bo leto 2026 zaznamovalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bodo skupaj gostile Združene države Amerike, Kanada in Mehika, kar bo prvič v zgodovini turnirja vključevalo tri države gostiteljice hkrati.

Raketa New Glenn družbe Blue Origin, ki jo je zasnoval Jeff Bezos, se pripravlja na svojo drugo izstrelitev, v kateri bo sodelovala pri Nasini misiji ESCAPADE na Mars. S tem se zaostruje konkurenca z raketami Falcon družbe SpaceX Elona Muska.

V naslednjih dveh tednih bo na petih celinah potekalo 16 analognih misij na Mars in Luno. Kontrolni center Avstrijskega svetovnega foruma (ÖWF) za te misije se nahaja na Dunaju, kjer se je projekt v ponedeljek začel. Te misije simulirajo pogoje na Luni in Marsu, da bi raziskali izzive in preučili življenje v ekstremnih okoljih.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je zaradi zamud in testnih neuspehov pri podjetju SpaceX Elona Muska prekinila sodelovanje pri načrtovani misiji Artemis II na Luno. Nasa bo zdaj ponovno razpisala natečaj za bežmansko misijo na Luno, kar odpira priložnost tudi konkurenčnim podjetjem, kot je Blue Origin Jeffa Bezosa.

Raziskovalci so odkrili, da so na Marsu možni bliski, ki jih povzročajo prašni vrtinci. To odkritje predstavlja dodatno nevarnost za prihodnje človeške misije na rdeči planet.

Leto 2026 bo po napovedih strokovnjakov izjemno pomembno za raziskovanje vesolja in opazovanje astronomskih pojavov. Osrednji dogodek bo misija Artemis II, v okviru katere se bodo astronavti agencije NASA po več kot petdesetih letih vrnili v bližino Lune. Poleg človeške posadke se na Lunino površje odpravlja tudi flota robotskih pristajalnikov, med katerimi izstopa povečano plovilo Blue Moon podjetja Blue Origin, ki ga vodi Jeff Bezos. Svoje robotske misije na Luno v tem obdobju načrtujejo tudi Kitajska in številna zasebna ameriška podjetja. Ljubitelji astronomije bodo v letu 2026 priča vrsti redkih nebesnih pojavov. Leto se bo začelo s superluno 3. januarja, sledila pa ji bo astronomska modra luna. Med najpomembnejšimi dogodki bo popolni sončni mrk, ki bo zaradi svoje vidnosti pritegnil opazovalce z vsega sveta. Poleg mrkov bodo nebo prečili tudi kometi, kar bo skupaj z načrtovanimi poleti proti Marsu in novimi pogledi na globoko vesolje zaznamovalo eno najbolj aktivnih let v sodobni astronomiji.

Kitajska je izstrelila misijo Shenzhou-21, v kateri so trije novi astronavti, vključno z najmlajšim kitajskim astronavtom doslej, ter štiri laboratorijske miši. Izstrelitev je del dolgoročnih vesoljskih načrtov, ki vključujejo tudi pristanek na Luni.