Gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer (ÖVP) je bil 19. julija gost oddaje »Im Journal zu Gast« na radiu Österreich 1, kjer je govoril o cenah energije. Poleg tega je bil v Linzu viden v nenavadni vlogi »poštarja«, medtem ko je SPÖ deželni svetnik Martin Winkler deloval kot stranka. Med obiskom se je Hattmannsdorfer odzval tudi na kritike glede počasne gradnje vetrnih elektrarn v svoji matični zvezni deželi.

Podjetje Ørsted, največji svetovni razvijalec vetrnih elektrarn na morju, je sprožilo sodni postopek proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tožba se nanaša na odločitev vlade o prekinitvi najemnih pogodb in zaustavitvi del na projektu Revolution Wind, ki poteka ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Podjetje Revolution Wind LLC, ki je v polovični lasti skupine Ørsted, izpodbija zakonitost vladnega ukrepa, ki je zamrznil gradbena dela na strateško pomembnem območju. Ameriška zvezna vlada je svojo odločitev zaustavitve več večjih projektov vetrnih elektrarn utemeljila z varnostnimi tveganji. Po uradnih navedbah naj bi turbine povzročale motnje v delovanju radarskih sistemov, kar predstavlja neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Zaradi teh pomislekov je ministrstvo za notranje zadeve začasno ustavilo izvajanje petih obsežnih projektov, dokler vprašanja glede radarske interference ne bodo ustrezno rešena. Pravni spor med energetskim gigantom in Washingtonom bi lahko pomembno vplival na prihodnost obnovljivih virov energije v regiji.

Norveško energetsko podjetje Equinor je objavilo, da je njegov ogromen projekt vetrne elektrarne na morju v New Yorku, ki ga je ameriška administracija nekoč zaustavila, izgubil skoraj milijardo dolarjev vrednosti. Razlogi za to so spremembe predpisov in uvedba novih carin, kar je močno vplivalo na ekonomsko upravičenost projekta.

Poljski senat je sprejel sporni predlog zakona o obrambnih naložbah, ki so ga popravili. Sprejeli so ga s 83 glasovi, pri čemer so zavrnili amandma, ki bi omogočal večji nadzor nad razdeljevanjem vojaške opreme drugim državam. Zakon se bo vrnil v sejm. Senat je prav tako sprejel popravke zakona o naložbah v vetrne elektrarne in nekatere druge zakone, ki jih bo obravnaval predsednik.

Dansko energetsko podjetje Orsted je na zvezno sodišče v Washingtonu vložilo tožbo in zahtevo za sodno odredbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Družba izpodbija odločitev ameriškega ministrstva za notranje zadeve o začasni prekinitvi najemne pogodbe za projekt Revolution Wind, ki se gradi ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Gre za skupno naložbo v vrednosti petih milijard dolarjev, v kateri imata Orsted in podjetje Skyborn Renewables vsak po polovični lastniški delež. Spor se je zaostril 22. decembra 2025, ko je ameriška vlada izdala nalog za zaustavitev del, kar bi po navedbah podjetja lahko povzročilo nepopravljivo gospodarsko škodo in ogrozilo prehod na obnovljive vire energije. Orsted, ki velja za največjega razvijalca vetrnih elektrarn na morju na svetu, s pravnimi sredstvi zahteva takojšnjo razveljavitev suspenza, da bi lahko nadaljevali z gradnjo. Odločitev administracije odraža napovedano zaostritev politike do projektov zelene energije, ki jih je podpirala prejšnja vlada.

Danska energetska družba Ørsted je napovedala pravne ukrepe proti ameriški zvezni vladi zaradi odločitve o zaustavitvi gradnje velikega vetrnega parka ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Projekt morske vetrne elektrarne, ki je bil v času izdaje odredbe o prekinitvi del že v zaključni fazi postavitve, predstavlja ključen del strategije podjetja na področju obnovljivih virov energije. Vodstvo podjetja trdi, da je bila odločitev o zaustavitvi neutemeljena in da neposredno ogroža njihove investicije ter cilje prehoda na čisto energijo. Spor med danskim koncernom in ameriško administracijo se je zaostril po tem, ko je vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa odredila takojšnjo prekinitev del na morju. Podjetje Ørsted, ki velja za svetovnega vodjo na področju vetrne energije, želi s tožbo doseči razveljavitev te odločitve in nadaljevanje del. Primer bi lahko postavil pomemben precedens za prihodnje tuje investicije v ameriški sektor zelene energije, saj poudarja politična tveganja, s katerimi se spopadajo mednarodna podjetja pri izvajanju obsežnih infrastrukturnih projektov v ZDA.

Danski energetski velikan Ørsted je na ameriškem sodišču sprožil pravni postopek, s katerim izpodbija ukaz o zaustavitvi del pri projektu vetrne elektrarne na morju Revolution Wind. Do zapleta je prišlo po tem, ko so decembra lani prejeli odredbo, po kateri so morali vsa dela na omenjenem projektu nemudoma prekiniti. Podjetje, ki velja za enega vodilnih svetovnih razvijalcev vetrne energije, s tožbo poskuša doseči preklic odločitve, ki bi lahko znatno upočasnila njihove načrte na področju obnovljivih virov energije v Združenih državah Amerike. Projekt Revolution Wind predstavlja ključen del strategije podjetja za širitev na ameriški trg, kjer se sektor vetrne energije spopada z različnimi regulativnimi in logističnimi ovirami. Zaustavitev projekta v decembru je povzročila negotovost glede časovnice dokončanja in finančnih posledic za investitorje. Vodstvo družbe Ørsted trdi, da je bila odredba o zaustavitvi neutemeljena, zato s pravnimi sredstvi zahtevajo nadaljevanje del, da bi ohranili ekonomsko vzdržnost naložbe.

Grška energetska družba DEH aktivno sodeluje v evropskem raziskovalnem projektu TWINVEST, katerega cilj je razvoj odprtega in varnega digitalnega dvojčka. DEH pri tem projektu uporablja vetrno elektrarno Kouromantri z močjo 8 MW, ki se nahaja v Naupaktiji. Sodelovanje pri projektu TWINVEST je del strategije družbe za izkoriščanje digitalnih tehnologij.

Številne vrste divjih opraševalcev, vključno s čebelami in metulji, se v Evropi soočajo z naraščajočimi grožnjami zaradi izgube habitatov, podnebnih sprememb in onesnaževanja. Število ogroženih vrst divjih čebel se je v zadnjem desetletju podvojilo, prav tako pa se povečuje število ogroženih vrst metuljev. IUCN opozarja, da je preživetje teh ključnih opraševalcev močno ogroženo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo mrtve ptice ob vznožju vetrne turbine, s katero je želel dokazati škodljivost vetrne energije za živalski svet. Pri tem je trdil, da vetrnice ubijajo ameriške simbole, beloglave orle, vendar so preiskave dejstev razkrile večje število netočnosti v njegovi objavi. Preiskava francoske tiskovne agencije AFP je pokazala, da fotografija ni bila posneta v Združenih državah Amerike, temveč v Izraelu leta 2017. Na fotografiji ni beloglavi orel, temveč jastreb, kar potrjujejo tudi vidni napisi v hebrejščini na stebru turbine. Fotografijo je prvotno objavil izraelski časnik Haaretz, posneli pa so jo uslužbenci izraelske agencije za naravne parke. Kljub očitnim napakam so objavo povzeli nekateri uradni kanali Bele hiše in ministrstvo za energijo, ki vetrne elektrarne obravnavajo kot drago grožnjo biotski raznovrstnosti. Objava je sprožila ostre kritike tako med demokratskimi kot republikanskimi politiki. Kalifornijski guverner Gavin Newsom je ob tem javno izpostavil, da predsednik ne loči med nacionalnim simbolom ZDA in drugimi vrstami ujed.

Japonski konglomerat Mitsubishi Corporation in njegov partner Chubu Electric sta se odločila umakniti iz projektov vetrnih elektrarn na morju na Japonskem. Razlog za to so naraščajoči stroški in posledična neprofitabilnost. Podjetje je že februarja napovedalo, da pregleduje svoje poslovne načrte za vetrne elektrarne na morju.

Predsednik Karol Nawrocki je zavrnil novelo zakona o zalogah nafte in plina, ki jo je Evropska komisija ocenila kot neskladno z evropskimi predpisi o varnosti oskrbe s plinom. Zavrnjeni zakon bi zahteval soglasje ministra za shranjevanje obveznih zalog plina v tujini. S tem vetom je predsednik preprečil vpliv Evropske unije na poljske zaloge plina in nafte.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in policija preiskujejo projekt petih vetrnih elektrarn v občinah Rogatec in Žetale, ki poteka pod okriljem Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Preiskava je usmerjena v sume nedovoljenega vplivanja, korupcije in sistemskega zlorabljanja donacijskega sistema.

Donald Trump je namignil na možnost razglasitve nacionalne izredne razmere. Statistični podatki, ki jih je zavrnil, kažejo na upad kriminala v ameriški prestolnici od vrhunca v letu 2023. Obrambni minister Pete Hegseth je ukazal, da bodo pripadniki Nacionalne garde, ki patruljirajo po Washingtonu, nosili strelno orožje.

Trumpova administracija je začasno ustavila še dva projekta vetrnih elektrarn na morju v Novi Angliji, s čimer je skupno ustavljenih pet projektov ob vzhodni obali ZDA. Razlog za zaustavitev so, kot so navedli, tveganja za nacionalno varnost, medtem ko so strokovnjaki izrazili optimizem glede prihodnosti čiste energije kljub oviram, ki jih je povzročil Donald Trump.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je začasno ustavila večje projekte gradnje vetrnih elektrarn ob vzhodni obali ZDA. Kot razlog navajajo tveganja za nacionalno varnost, kar kritiki vidijo kot nadaljevanje političnega nasprotovanja obnovljivim virom energije.

Donald Trump je v Mar-a-Lagu napovedal načrte za nove, "kul izgledajoče" bojne ladje. Strokovnjaki so kritizirali to idejo.

Nemčija je zmanjšala zmogljivost, ki jo bo ponudila na dražbi za vetrne elektrarne na morju leta 2026, potem ko na zadnji dražbi ni bila oddana niti ena ponudba. Nemški parlament je odobril zakonodajo, ki omejuje zmogljivost na dražbi leta 2026 na 2,5 do 5 gigavatov (GW), v primerjavi s prejšnjim načrtom dražbe 6 GW zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju in s kar 10 GW, ki so bili ponujeni na dražbi avgusta. Avgustovska dražba vetrnih elektrarn na morju brez državnih subvencij ni pritegnila zanimanja.

Trumpova administracija je začasno ustavila najemne pogodbe za pet obsežnih projektov vetrnih elektrarn na vzhodni obali ZDA, pri čemer se je sklicevala na tveganja za nacionalno varnost. Demokrati so zaradi tega umaknili podporo pogovorom o energetski reformi.

Ustavno sodišče je razveljavilo ljudsko glasovanje o vetrnih elektrarnah na Koroškem, ki sta ga sprožila FPÖ in Team Kärnten. Sodišče je odločilo, da je bilo vprašanje, zastavljeno na glasovanju, zavajajoče in s tem v nasprotju z zakonom o ljudskem glasovanju. Sodišče je namreč ugotovilo, da vprašanje vsebuje vrednostne sodbe.