Ugandska državna volilna komisija je Yowerija Musevenija uradno razglasila za zmagovalca četrtkovih predsedniških volitev, s čimer si je dolgoletni voditelj zagotovil že sedmi zaporedni petletni mandat. Museveni je po uradnih podatkih prejel 71 odstotkov glasov, kar mu omogoča vstop v peto desetletje vladanja na čelu te vzhodnoafriške države. Njegov glavni protikandidat, nekdanji glasbenik Bobi Wine, je po navedbah volilne komisije prejel 24 odstotkov glasov. Opozicija je izide nemudoma zavrnila in predsednika obtožila obsežnih volilnih prevar. Volitve so potekale v napetem vzdušju, ki so ga zaznamovali očitki o represiji nad opozicijskimi kandidati in njihovimi privrženci. Zmaga Musevenija utrjuje njegov položaj enega najdlje vladajočih afriških voditeljev. Čeprav uradni rezultati kažejo na prepričljivo podporo, mednarodni opazovalci in lokalne civilne skupine opozarjajo na nepravilnosti, ki so spremljale celoten volilni proces, vključno z omejevanjem svobode govora in dostopa do informacij.

Zvezno sodišče za pritožbe je odločilo v korist Mika Lindella, vodje podjetja MyPillow, ter razveljavilo arbitražno nagrado v višini 5 milijonov dolarjev. Nagrada je bila dodeljena razvijalcu programske opreme, ki je trdil, da je zmagal v tekmovanju, ki je preverjalo Lindellove trditve o tujem vpletanju v volitve leta 2020. Lindell je bil prvotno obsojen na plačilo te vsote.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in kitajski voditelj Xi Jinping sta se morda srečala na robu dogodka APEC ali med samim vrhom Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) v Južni Koreji. To je poročal South China Morning Post.

Ugandske varnostne sile so v petek, manj kot 24 ur po zaprtju volišč na predsedniških volitvah, prisilno odpeljale vodilnega opozicijskega kandidata Bobija Wineja z njegovega doma. Po navedbah njegove stranke National Unity Platform so Wineja z vojaškim helikopterjem prepeljali na neznano lokacijo, medtem ko v državi še vedno velja popolna blokada svetovnega spleta. Incident se je zgodil v času pričakovanja uradnih rezultatov volitev, na katerih si dolgoletni predsednik Yoweri Museveni prizadeva podaljšati svojo skoraj štiridesetletno vladavino. Winejeva stranka je dogodek označila za ugrabitev, ki se je zgodila po volilnem dnevu, ki so ga zaznamovali nasilje in številne logistične težave. Vojska je vstopila na Winejevo posest in ga s silo prisilila v helikopter, kar stopnjuje napetosti v državi, kjer so opozicijski privrženci že pred volitvami opozarjali na nepravilnosti in represijo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj je bila komunikacija znotraj države zaradi izklopa interneta močno otežena. Dogajanje predstavlja vrhunec napetih razmer v Ugandi, kjer se Museveni, ki je na oblasti od leta 1986, spopada z doslej najresnejšim izzivom svoje avtoritete. Bobi Wine, nekdanji glasbenik, ki je postal politik, je med volilno kampanjo mobiliziral predvsem mlajše generacije volivcev, kar je privedlo do ostrega odziva vladajočega režima in številnih aretacij opozicijskih aktivistov.

Španski premier Pedro Sánchez se je med svojo turnejo po Latinski Ameriki v Čilu, Urugvaju in Paragvaju srečal s predsedniki Gabrielom Boricem (Čile), Lulo Da Silvo (Brazilija) in Gustavom Petrom (Kolumbija), da bi okrepil progresivno fronto proti naraščajočemu vplivu desničarskih in skrajno desničarskih strank. S tem je poskušal ustvariti alternativo osi, ki jo predstavlja Milei, in poudaril družbeno ter ideološko agendo.

Kölnska policija je zaradi suma volilne prevare pri volitvah v Integracijski svet izvedla 16 hišnih preiskav. Sumijo, da je bilo vloženih 400 ponarejenih glasovnic.

Republikanska stranka je bila deležna kritik zaradi domnevne hinavščine glede stališč o pravici do življenja. Konzervativni politični komentatorji so izpostavili, da se MAGA vplivneži trudijo preseči drug drugega v izkazovanju zvestobe Trumpu. Donald Trump je sprožil val ogorčenja z napovedjo o gradnji "veličastne" dvorane v Beli hiši.

V Washingtonu so se protestniki odzvali na trditve o 'plačanih protestnikih' in pozvali k 'svobodnemu D.C.-ju', pri čemer je več kot 10.000 ljudi iz različnih okolij protestiralo proti zveznemu organu pregona, aretacijam ICE in politiki Trumpove administracije. V Indiji je glavni minister Sarma obljubil odgovornost in stroge ukrepe po incidentu s protestom v Golakganju. Na Filipinih so protestniki vdrli v DPWH Bulacan zaradi obtožb o korupciji. V Združenem kraljestvu je poročilo pokazalo, da so nemiri in protesti ustvarili 'dodaten pritisk' za lokalne policijske enote.

Administracija Donalda Trumpa je napredovala visokega uradnika State Departmenta, ki je bil predhodno odpuščen zaradi sodelovanja na konferenci belih nacionalistov, na čelo agencije, financirane s strani kongresa, ki se osredotoča na spodbujanje diplomatskih rešitev globalnih konfliktov. Medtem je senator Lindsey Graham v ogorčeni izmenjavi mnenj z NBC branil Trumpa in zavrnil očitke o neutemeljenih teorijah zarote glede njegovih nedavnih izjav o Baracku Obami, pri čemer je obtožil medije, da ignorirajo podrobnosti o domnevni volilni prevari iz leta 2016.

V ZDA so potekale državne in lokalne volitve, ki so pritegnile pozornost na nacionalni ravni, vključno s tesnimi guvernerskimi tekmami v New Jerseyju in Virginiji, županskimi volitvami v New Yorku in pomembnim glasovanjem v Kaliforniji. Hkrati se stopnjuje boj za volilno pravico, saj Donald Trump in njegovi podporniki poskušajo omejiti dostop do volišč, kar povzroča zmedo in zaskrbljenost med volivci. Volitve so pritegnile pozornost Donalda Trumpa, ki je bil posebej dejaven na področju županskih volitev v New Yorku.

Nekdanji uradnik Trumpove administracije je potrdil trditve, da je Barack Obama vodil skupino, ki je domnevno goljufala na volitvah. Te obtožbe je podprla tudi nekdanja predsedniška kandidatka Tulsi Gabbard. Alex Jones je na družbenih omrežjih delil video posnetke in tvite, ki podpirajo to tezo, pri čemer je Trump pohvalil delo Gabbardove pri preiskavi domnevne ruske zarote. Trditve nakazujejo na globoke politične manipulacije in nezakonito delovanje v ameriškem volilnem sistemu.

Deset prebivalcev Aljaske, rojenih v Ameriški Samoi, se je izreklo za nedolžne v primeru, ki se nanaša na obtožbe o volilni prevari. Država trdi, da so ob registraciji ali poskusu glasovanja lažno zatrjevali, da so državljani ZDA. Primer ponovno odpira vprašanje kompleksnega državljanstva ljudi, rojenih na ozemlju ZDA, Ameriški Samoi.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Republikanski strateg je kritiziral Trumpa zaradi potencialne nove zagate, medtem ko poročilo opozarja, da bi lahko zmanjševanje števila republikancev ogrozilo Trumpove načrte. Bela hiša je sporočila, da Trump razmišlja o uporabi ameriške vojske za pridobitev Grenlandije. Analitik je izrazil presenečenje nad mešanimi sporočili med republikanci glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Trumpova zavrnitev izključitve vojaške intervencije v tuji državi je šokirala analitike in opazovalce.

Ameriški predsednik Donald Trump je konec leta 2025 izkoristil za ostre napade na demokrate in nekatere člane lastne republikanske stranke, ki jih je označil za izdajalce in jim zaželel »trohnenje v peklu«. Trumpovi izpadi na družbenem omrežju Truth Social so bili usmerjeni predvsem proti guvernerju Kolorada in tamkajšnjemu okrožnemu tožilcu zaradi obsodbe Tine Peters, nekdanje uradnice, ki prestaja zaporno kazen zaradi volilnih nepravilnosti. Predsednik je ob tem ponovil neutemeljene trditve o obsežnih volilnih prevarah in napovedal ukinitev subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru programa Affordable Care Act, kar bi lahko povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Politični analitiki ob tem opozarjajo na vse večje težave republikanske stranke, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 utrpela vrsto volilnih porazov. Zadnji tak primer je zgodovinski neuspeh v Iowi, kjer je demokratska kandidatka zmagala s kar 43 odstotki prednosti, kar je ustavilo oblikovanje republikanske supervečine v tamkajšnjem senatu. Poleg volilnih pritiskov se 79-letni Trump sooča tudi z novimi vprašanji o svojem zdravstvenem stanju, saj so se na njegovi levi roki pojavile nove modrice, kar Bela hiša neuspešno pripisuje jemanju aspirina in rokovanju, medtem ko javnost zahteva večjo preglednost glede predsednikove kondicije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu ponovno sprožil val ostrih kritik na račun demokratske stranke, ki jo je obtožil goljufij in načrtnega spodkopavanja integritete volilnega sistema. Trumpova retorika se je še posebej zaostrila ob koncu leta, ko je svoje nasprotnike označil za "goljufe in tatove". Napadi niso bili omejeni le na nasprotni politični pol, temveč so bili uperjeni tudi proti članom njegove lastne Republikanske stranke, ki jih je označil za nelojalne. Posebno pozornost je vzbudil Trumpov odziv na primer Tine Peters, nekdanje uradnice iz Colorada, ki prestaja zaporno kazen zaradi kršitev, povezanih z volilno programsko opremo. Trump je Petersovo označil za žrtev sistema, medtem ko je guvernerju Colorada in lokalnemu tožilcu, ki je sicer republikanec, zaželel, da bi "trohnela v peklu". Ti napadi so del širšega vzorca, kjer Trump sistematično obračunava z vsemi, ki jih prepozna kot pripadnike gibanja "RINO" (republikanci le po imenu) ali kot ovire pri uveljavljanju njegovih trditev o volilnih nepravilnostih. Zaradi dejstva, da Petersova prestaja kazen na državni ravni, Trump nanjo nima neposrednega vpliva glede pomilostitve, kar še dodatno stopnjuje njegovo frustracijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.