Meta je napovedala, da bo od oktobra v Evropski uniji ustavila politično, volilno in oglaševanje na temo družbenih vprašanj. Podjetje je kot razlog za to potezo navedlo neizvedljivost novih pravil Unije, ki bi lahko privedla do nepredvidljivih posledic za volilne procese. Ta odločitev pomeni, da bodo politične kampanje v EU, ki se zanašajo na tovrstno oglaševanje na platformah Meta, kot sta Facebook in Instagram, morale iskati nove načine nagovarjanja volivcev.

V Združenih državah Amerike se deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 krepijo napetosti, saj si administracija predsednika Donalda Trumpa prizadeva preoblikovati politično krajino v korist Republikanske stranke. Demokrati so izrazili resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja v volilni proces, ki vključuje usmerjanje administracije k tarčnemu delovanju proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem. Trumpova prizadevanja so osredotočena na ohranitev tesne večine v predstavniškem domu, ki jo v skladu z zgodovinskimi trendi predsednikova stranka v sredini mandata običajno izgubi. Strategija republikancev vključuje intenzivno prerisovanje kongresnih zemljevidov po vsej državi z namenom oblikovanja varnejših sedežev za konservativne kandidate. Poleg zakonodajnih in administrativnih vzvodov kritiki opozarjajo na nenavadno močno vlogo zvezne vlade, ki naj bi se neposredno vmešavala v lokalne zadeve, vključno z napotitvijo vojaških sil v mesta pod vodstvom demokratov kljub nasprotovanju tamkajšnjih guvernerjev. Politični analitiki opozarjajo, da bodo ti premiki v kombinaciji z ekonomskimi nihanji ključno oblikovali politično ravnovesje moči v ZDA v prihodnjih dveh letih.

Nekdanji predsednik ukrajinske vlade Nikolaj Azarov je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS izrazil resne pomisleke glede izvedbe volitev v Ukrajini v trenutnih razmerah. Azarov, ki je vlado vodil med letoma 2010 in 2014, trdi, da vprašanje legitimne izvedbe volilnega procesa zahteva temeljito razpravo, saj bi po njegovem mnenju trenutna oblast v Kijevu lahko izkoristila razmere za samodejno podaljšanje mandata oziroma ponovno izvolitev brez dejanske konkurence. Po navedbah Azarova obstajajo številne negativne posledice, če bi volitve izvedli brez zagotavljanja demokratičnih standardov. Izpostavil je vprašanje, kako naj bi volivci sploh izbirali med ponujenimi političnimi figurami v okolju, kjer naj bi bila opozicija omejena. Nekdanji premier meni, da je nujno preprečiti scenarij, po katerem bi se sedanje vodstvo države izvolilo samo, namesto da bi o tem odločalo ljudstvo na svobodnih volitvah. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj Ukrajine krešejo mnenja o tem, ali je v času vojnega stanja sploh mogoče izvesti verodostojen volilni proces.

Predsednika Kameruna in Slonokoščene obale, Paul Biya in Alassane Ouattara, sta za 31. december 2025 napovedala tradicionalna nagovora narodu ob koncu leta. Biya se je na ljudstvo obrnil prvič po svoji ponovni izvolitvi na oktobrskih volitvah in novembrski zaprisegi za osmi mandat. Njegov govor je bil osredotočen na strategije za prihodnje leto, zlasti na vključevanje mladih in žensk v državno politiko, hkrati pa je nakazal smernice za prihajajoče volilno leto 2026. V Slonokoščeni obali je predsednik Ouattara v svojem nagovoru poudaril politično stabilnost države po nedavnih predsedniških in parlamentarnih volitvah. Kljub predhodnim opozorilom o morebitni nestabilnosti je predsednik izpostavil demokratično zrelost državljanov in miren potek volilnih procesov. Medtem so v Nigru 30. decembra 2025 uradno zaključili drugo redno zasedanje posvetovalnega sveta za obnovo (CCR). Svet je pod vodstvom dr. Mamoudouja Haroune Djingareya sprejel ključna priporočila glede kmetijske politike in zemljiške zakonodaje, ki so bistvenega pomena za suverenost države pod trenutno vojaško upravo.

Predsednik državne volilne komisije v Iranu je sporočil, da bodo vsi postopki in dosjeji kandidatov v trenutnem volilnem ciklu potekali izključno v elektronski obliki. Ta ukrep predstavlja pomemben korak k popolni digitalizaciji volilnega procesa v državi. Po novih navodilih morajo izvršni odbori celoten proces upravljati preko digitalnih sistemov in monitorjev, kar naj bi povečalo učinkovitost in nadzor nad volitvami. Sprememba načina dela vključuje digitalno vodenje dokumentacije za vsakega posameznega kandidata, s čimer se država odmika od tradicionalnih papirnih obrazcev. Glavni namen te posodobitve je centralizacija podatkov in olajšanje dela volilnim organom pri pregledovanju kandidatur. Izvršni organi so dobili jasna navodila, da morajo vse faze volilnega procesa spremljati in upravljati z uporabo napredne elektronske infrastrukture, kar po besedah uradnikov zagotavlja boljšo preglednost znotraj državnega okvira.