V New Yorku se je včeraj zvečer začel neformalni sestanek v razširjeni obliki o Cipru, ki bo potekal 16. in 17. julija. Srečanje se je začelo z večerjo v sobi "Delegates Dining Room" v 4. nadstropju Centra ZN. Glavno zasedanje v formatu 5+1 bo potekalo danes zvečer.

V Dohi se je začel nujni arabsko-islamski vrh po izraelskem napadu na Katar. Srečanje je namenjeno zbiranju podpore za Katar, visoki uradnik Arabske lige pa je poudaril, da Katar "ni sam".

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Kremelj je potrdil, da bo prihodnji teden razpravljal o posodobljenem mirovnem načrtu ZDA in Ukrajine za končanje vojne. Madžarski premier Viktor Orbán je obiskal Vladimirja Putina v Moskvi in ponudil Budimpešto kot lokacijo za vrh med Rusijo in ZDA. Kancelar Merz je kritiziral Orbánovo samostojno potezo.

Madžarski premier Viktor Orbán je po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o pripravah na morebitni mirovni vrh v Budimpešti. Budimpešta se pripravlja na srečanje med Putinom in Trumpom. Rusija je predlagala gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, vrednega 65 milijard dolarjev.

Napovedano srečanje med ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiem in ruskim ministrom Sergejem Lavrovom je bilo odpovedano. Bela hiša je sporočila, da v bližnji prihodnosti ne načrtujejo srečanja med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Poročajo tudi, da poteka priprava predloga z 12 točkami za končanje vojne v Ukrajini, ki bi ga nadzoroval mirovni odbor pod vodstvom Donalda Trumpa.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Ghislaine Maxwell je v nedavnem intervjuju z uradnikom Ministrstva za pravosodje ZDA zanikala, da bi obstajal seznam strank Jeffreyja Epsteina. Ponovila je, da nikoli ni videla Donalda Trumpa v neprimernem okolju in ga opisala kot 'gentlemana'.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Moskva pripravljena obnoviti pogovore z Washingtonom o pripravah na srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Na neformalnem srečanju v Kopenhagnu so se voditelji držav EU pogovarjali o izboljšanju skupne obrambne sposobnosti in morebitni uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Danska premierka Frederiksen je pozvala k močnemu odgovoru na rusko "hibridno vojno". Medtem ko nekateri, kot je nemški politik Friedrich Merz, pozivajo k novim korakom pri pomoči Ukrajini, se pojavljajo zadržki, predvsem iz Belgije, glede uporabe zamrznjenega ruskega denarja.

Indijski premier Narendra Modi je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dejal, da njegova država ni nevtralna glede vojne v Ukrajini, temveč podpira mir. Rusija in Indija sta se dogovorili za okrepitev sodelovanja v okviru G20, pri čemer je Putin Modija povabil na obisk v Rusijo leta 2026. V New Delhiju so potekali tudi rusko-indijski poslovni forum in srečanja med visokimi predstavniki obeh držav, kjer so obravnavali gospodarsko sodelovanje in druge pomembne teme.

Rusija je obtožila Evropsko unijo, da aktivno sabotira prihajajoči vrh med predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva naj bi Bruselj izvajal "aktivne sabotažne akcije" v pričakovanju srečanja. Poleg tega Moskva obtožuje zahodnoevropske države "aktivnih subverzivnih prizadevanj" v zvezi z možnim vrhom.

Na vrhu dialoga "Srednja Azija + Japonska" v Tokiu je uzbekistanski predsednik Šavkat Mirzijojev predlagal skupno program za izboljšanje kakovosti zraka v Srednji Aziji. Kirgizistanski predsednik Sadir Žaparov je investitorje povabil k sodelovanju v številnih projektih. Podpisani so bili tudi dokumenti s Kirgizistanom.

Druga izdaja sejma in vrha o dobavni verigi tekstila in oblačil za azijsko-pacifiško regijo (APTEXPO 2025) se bo od 19. do 21. novembra 2025 vrnila v Singapur. Dogodek bo združil svetovne voditelje, odločevalce in inovatorje iz tekstilne in oblačilne industrije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil podporo prizadevanjem za vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini s sodelovanjem vseh strani. Pogovarjala sta se tudi o vrhu na Aljaski in odnosih med Turčijo in Rusijo.

Iranski predsednik Masoud Pezeškian je izrazil prepričanje, da ni omejitev pri širitvi odnosov z Belorusijo, s katero želita obe državi nevtralizirati zahodne sankcije. Poudaril je zavezanost celovitemu načrtu sodelovanja med državama za obdobje 2023-2026 in izpostavil nasprotovanje enostranski politiki ZDA in njenih evropskih zaveznikov.