Friedrich Merz je predlagal, da bi se zamrznjeno rusko premoženje v EU uporabilo kot zavarovanje za posojilo Ukrajini v višini skoraj 140 milijard evrov. Posojilo bi se odplačalo, ko bo Rusija plačala reparacije. EU je zamrznila več kot 210 milijard evrov ruskega premoženja, doslej pa je Ukrajino podpirala z obrestmi od tega premoženja.

Madžarska je vložila tožbo proti Evropski uniji na Sodišču EU zaradi odločitve o uporabi milijard evrov, zbranih od obresti na zamrznjeno rusko premoženje, za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Trdi, da je bil njen veto nezakonito obiden.

Države skupine G7 so v letu 2025 Ukrajini posodile 25,5 milijarde dolarjev, ki so jih financirale iz prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja. Izračuni temeljijo na podatkih ukrajinskega ministrstva za finance in Evropske komisije. Sredstva so bila namenjena za podporo ukrajinskemu gospodarstvu.

Novi članki poročajo, da bi lahko Ukrajina izgubila finančno podporo IMF, če Evropska unija ne bo dosegla dogovora o posojilu v višini 140 milijard evrov, zavarovanem z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija naj bi nasprotovala rešitvi, kar bi lahko povzročilo prekinitev pomoči.

Vodja CDU, Friedrich Merz, se je v zvezi z zamrznjenim ruskim premoženjem obrnil na Belgijo. Hkrati pa je nemški kancler Olaf Scholz na vrhu EU v Bruslju pred pomembnim preizkusom svoje evropske vodstvene vloge, kjer se bori proti morebitnemu neuspehu.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Pripravljalni pogovori o zasegu ruskega premoženja so zastali, pri čemer je italijanska premierka Giorgia Meloni pozvala EU, naj se pri podpori Ukrajini ne omeji le na Euroclear. Med evropskimi voditelji so se pojavila nesoglasja glede konfiskacije zamrznjenega ruskega premoženja, kar je razvidno iz spora v nemškem Bundestagu med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Alternativa za Nemčijo glede usode tega premoženja.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Evropska unija razpravlja o možnosti uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje obnove Ukrajine, kar bi lahko sprožilo oster odziv ruskega predsednika Vladimirja Putina. Analitiki ocenjujejo, ali bo EU s to potezo podprla Ukrajino ali pa bo nehote delovala v korist Kremlja.

Belgijski premier Bart De Wever je sprožil burne odzive s kontroverzno izjavo, da Rusija ne bo izgubila vojne v Ukrajini, označil pa je takšen izid za "bajko in popolno iluzijo". Dejal je, da bo treba zamrznjeno rusko premoženje vrniti Moskvi, vsak poskus zaplembe pa je označil za krajo.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o obsežnem brezobrestnem posojilu Ukrajini za prihodnji dve leti. Financiranje tega posojila bo države članice EU predvidoma stalo približno 3 milijarde evrov letno za nedoločen čas. Analitiki menijo, da bo to omogočilo Ukrajini nakup dodatnega orožja, medtem ko se v EU povečujejo socialni pritiski.

Evropska unija se je dogovorila o finančni pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026-2027. Sredstva bodo zbrana z izdajo skupnega dolga, pri čemer Češka, Madžarska in Slovaška niso podprle nadaljnjega financiranja Ukrajine. Ukrajinski predsednik Zelenski se je EU zahvalil za podporo. Razprave o uporabi zamrznjene ruske imovine se nadaljujejo, medtem ko Rusija napoveduje tožbo.

ZDA se glede Rusije ne strinjajo z Evropsko unijo. Medtem ko želi Bruselj uporabiti zamrznjeno rusko premoženje za financiranje vojne v Ukrajini, Washington želi, da se to premoženje vrne Moskvi po sklenitvi mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Ruski pisatelj Viktor Jerofejev, ki že leta kritizira režim v Rusiji, je zapustil domovino po začetku vojne v Ukrajini.

Slovaški premier Robert Fico je izrazil dvom o uspešnosti načrta EU za uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, opozarjajoč na morebitna tveganja. Fico je tudi poudaril, da Slovaška ne bo financirala vojaških izdatkov Ukrajine, temveč bo zagotavljala le humanitarno pomoč. Medtem pa naj bi belgijski premier Bart De Wever preprečil dogovor o financiranju Ukrajine. Evropska komisija razmišlja o pravnih možnostih za uporabo ruskega premoženja, pri čemer se Belgija boji morebitnih pravnih posledic.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in 34 drugih držav so uradno potrdili načrte za ustanovitev organa, ki bo izplačeval odškodnine za škodo, povzročeno v Ukrajini zaradi ruske invazije.

Nemško tožilstvo je ustavilo preiskavo proti ruskemu milijarderju Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen kršenja zakonodaje o zunanji trgovini in izogibanja sankcijam Evropske unije. Usmanov se je v zameno za ustavitev postopka strinjal s plačilom desetih milijonov evrov, ki bodo razdeljeni med državni proračun in dobrodelne namene. Kljub visokemu znesku njegovi zagovorniki in tožilstvo v Münchnu poudarjajo, da plačilo ne pomeni priznanja krivde ali globe, temveč sporazumno rešitev, ki ohranja domnevo nedolžnosti. Preiskava se je osredotočala na sume, da je Usmanov med aprilom in septembrom 2022 prek tujih podjetij porabil približno 1,5 milijona evrov za varovanje svojih nepremičnin na Bavarskem ter da nemškim oblastem ni pravočasno poročal o lastništvu dragocenega nakita, umetnin in zalog vina. Nemški organi so leta 2022 v povezavi s temi sumi izvedli več hišnih preiskav na objektih, povezanih z milijarderjem. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika Kremlja, je sicer pod sankcijami EU že od začetka ruske invazije na Ukrajino, a je obramba vseskozi zanikala kakršne koli kršitve.

Na vrhu EU voditelji niso dosegli soglasja glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za finančno pomoč Ukrajini. Belgijski premier Bart De Wever je zadržal načrt EU za posojilo Ukrajini, ki bi lahko doseglo 140 milijard evrov, zavarovanih z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija zahteva dodatna jamstva za odobritev posojila Ukrajini. Voditelji so se dogovorili, da se bodo osredotočili na nujne finančne potrebe Ukrajine v naslednjih dveh letih.