Nemčija ne načrtuje priznanja palestinske države v kratkem, poudarja pa pomen napredka k rešitvi dveh držav. Velika Britanija bo Palestino priznala le kot del mirovnega sporazuma. Oman je ponovil poziv vsem državam k priznanju Palestine. Večje ameriške judovske organizacije so zavrnile srečanje z francoskim zunanjim ministrom zaradi "prezgodnjega" priznanja palestinske države, saj menijo, da to spodkopava možnosti za pogajalski proces.
V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.
Novi članki razkrivajo nadaljevanje debat o Hillary Clinton in njeni domnevni vpletenosti v zarote. Po mnenju avtorjev naj bi se izkazalo, da so obtožbe zoper nekdanjega predsednika Trumpa o povezavah z Rusijo del širše zarote, v katero naj bi bili vpleteni tako Clintonova kot Obama. Leaked emails naj bi potrjevali, da je šlo za načrtovano operacijo za diskreditacijo Trumpa. Avtorji kritizirajo tudi domnevno oprostitve Hillary Clinton.
General Michael Flynn je na spletni strani Revolver News izjavil, da so vladni uradniki "zavestno oboroževali" svojo moč proti Donaldu Trumpu, njemu in navadnim Američanom. Medtem pa The Gateway Pundit poroča, da naj bi nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton zavrnil seznaniti Trumpa s klasificiranim memorandumom, ki naj bi razkril, da je John Brennan izmislil obtožbe o sodelovanju med Trumpom in Rusijo. Članek kritizira Boltona, češ da stoji za svojimi "globokimi državnimi" zavezniki in kritizira Trumpa, medtem ko naj bi DNI Tulsi Gabbard preiskovala tiste, ki so "izumili rusko laž".
Članki razkrivajo, kako se je Washington, pod vodstvom predsednika Trumpa, znašel v primežu nasprotujočih si teorij zarote, ki segajo od primera Epstein do domnevnih obtožb Baracka Obame o izdaji. Trump naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti z afere Epstein na novo teorijo zarote o Obami in izdaji. Poleg tega se pojavljajo tudi govorice o domnevnih zvezah Baracka Obame z znanimi osebnostmi, kot je igralka Jennifer Aniston, kar dodatno zapleta politično in medijsko sliko.
Brian Cole, osumljen podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema republikanske in demokratske stranke v Washingtonu, je po poročanju virov AP med zaslišanjem priznal dejanje. Bombe so bile podtaknjene na predvečer napada na ameriški Kapitol.
Heinrich XIII. Princ Reuß je na sojenju v Frankfurtu priznal, da se je pustil vplesti v mrežo »državljanov Reicha« in da je moderiral sestanke, vendar je zanikal, da bi bil vpleten v načrte za prevrat. Prav tako je zanikal, da bi bil vodja skupine in dejal, da ni terorist. Načrte skupine je označil za »iracionalne« in priznal »neodpustljivo napako«.
Katar je potrdil, da bo nadaljeval pogovore z Egiptom, Turčijo in Hamasom o najnovejšem ameriškem predlogu za prekinitev ognja v Gazi. Hamas preučuje ameriški načrt za mir v Gazi, pri čemer naj bi imel potencialno podporo Kremlja. Pred tem je Netanjahu obljubil katarskemu premierju, da bo Izrael prenehal z napadi na Katar.
Pripadniki posebnih enot avstralske policije so v jugozahodnem delu Sydneyja izvedli racijo, v kateri so aretirali 24-letnega moškega, domnevno vpletenega v načrtovanje strelskega napada na javnem mestu. Po navedbah organov pregona so moškega pridržali včeraj zjutraj po vdoru v stanovanjsko hišo, kjer so zasegli dokaze o domnevni zaroti. Obtoženi se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi vrste kaznivih dejanj, povezanih s pripravo na nasilno dejanje.
Operacija je bila po mnenju preiskovalcev ključna za zagotovitev javne varnosti, saj so z njo pravočasno preprečili potencialno tragičen dogodek. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili morebitno povezanost z drugimi incidenti ali posamezniki. Aretacija sledi obdobju povečanega nadzora nad nasilnimi dejanji v mestu, kar kaže na odločen odziv avstralskih oblasti na grožnje javnemu redu.
V ponedeljek, 12. novembra 2025, se je v mošeji Imama Homeinija z ajatoložem Hameneijem srečala skupina študentov in dijakov iz cele države. Ob srečanju so učenci in dijaki vojaško pozdravili vrhovnega voditelja.
Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je opozorila, da srečanje med kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom v Pekingu predstavlja neposreden izziv mednarodnemu redu. Poudarila je, da to srečanje ni le znak proti zahodu, temveč tudi opozorilo EU, da mora okrepiti svojo geopolitično moč v luči vojne v Ukrajini in drugih globalnih napetosti.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na Dansko, kjer se je udeležil vrha z državami severne Evrope in Baltika. Tam je razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo. Po obisku na Danskem se je Zelenski odpravil še v Francijo na dodatne pogovore.
Na Kitajskem je potekala vojaška parada, ki so se je udeležili številni svetovni voditelji, med njimi indonezijski predsednik Prabowo Subianto, ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong Un. Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da se svet nahaja na prelomnici med mirom in vojno.
Ukrajinski droni napadajo ruske rafinerije in s tem ogrožajo Putinovo moč, kar razkriva ranljivost Rusije kot energetske velesile. Pojavlja se pomanjkanje goriva. Hkrati, ruski generalštab prikazuje zemljevide, ki kažejo na ozemeljske zahteve do Odese, kar nakazuje na pomanjkanje pripravljenosti za mirovna pogajanja. Ukrajinske vojaške sile opozarjajo, da Rusija načrtuje novo veliko ofenzivo proti vzhodnim ukrajinskim mestom, pri čemer naj bi se okrepilo topniško obstreljevanje v nekaterih regijah.
Nekdanja romunska premierka Viorica Dăncilă se je udeležila vojaške parade v Pekingu na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga, kar je sprožilo različne odzive. Dăncilă je dejala, da se je parade udeležila osebno. Kitajsko veleposlaništvo v Romuniji je pojasnilo, da sta bila Adrian Năstase in Viorica Dăncilă povabljena zaradi njunih prispevkov k odnosom med državama. Njihova prisotnost na paradi ob boku voditeljev, kot so Vladimir Putin in Kim Jong-Un, je pritegnila pozornost in povzročila reakcije, tudi s strani romunskega zunanjega ministrstva.
Predsednik Karol Nawrocki je prispel v Združene države Amerike, kjer se je v Washingtonu srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. To je njegov prvi uradni obisk v tujini kot predsednika.
Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je udeležil praznovanja 80. obletnice zmage v protijaponski vojni, ki je potekala na Trgu nebeškega miru v Pekingu 3. septembra 2025. Njegova udeležba poudarja aktivno vlogo Indonezije v mednarodnih odnosih.
Donald Trump je sprožil postopke deportacije za več deset tisoč nezakonitih tujcev. Agenti ameriške carinske in mejne zaščite so preprečili poskus kraje avtomobila v Washingtonu, D.C., medtem ko je Trump zaostroval boj proti kriminalu. Demokratski kongresnik Adam Smith je kritiziral Trumpovo federalizacijo Washingtona, D.C., kot rešitev za nasilni kriminal. Trump je pozval Cracker Barrel, naj vrne star logotip. John Bolton bi lahko kršil nacionalno varnost z razkritjem zaupnih informacij v svojih spominih.
Srbskega predsednika Aleksandra Vučića je v Pekingu sprejel kitajski predsednik Si Džinping. Vučić se mu je zahvalil za podporo Kitajske, posebej v težkih trenutkih za Srbijo. Napovedal je številne sestanke srbske delegacije s kitajskim vodstvom.
Nekdanji voditelj MSNBC je sprožil dvome o resničnosti poskusa atentata na Donalda Trumpa, s čimer je podžgal teorijo zarote. Senator Michael Bennet je ostro kritiziral pričanje sekretarja za zdravje in socialne storitve Roberta F. Kennedyja mlajšega, ga obtožil širjenja laži in demontiral njegove trditve. Medtem so se pojavile informacije o prisilni vrnitvi zaposlenih v CDC v pisarne, kjer so še vidni sledovi streljanja, ki ga je povzročil Patrick Joseph White, ki ga je podžgala teorija zarote o COVID-19, katerega naj bi podpirala tudi Trumpova administracija. Izvršni direktor Pfizerja, Albert Bourla, je komentiral Trumpovo Operacijo Warp Speed.
Sredina
Kontradiktorno
4 posodobitev
4. sep 15:00
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.