Poljski premier Donald Tusk je danes opozoril, da bi morebitno ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji pomenilo politično katastrofo in konec trenutne svetovne ureditve. Po njegovih besedah bi morebiten konflikt ali poskus zavzetja ozemlja države članice zveze Nato s strani druge zaveznice uničil varnostne temelje, ki so desetletja zagotavljali stabilnost. Tusk je ob tem poudaril, da so glede na dosedanje ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa možni vsi scenariji. Poljska na Grenlandijo ne bo napotila svojih vojakov, je v izjavi za javnost zatrdil šéf poljske vlade. Njegov odziv sledi novicam o povečani vojaški prisotnosti evropskih sil na tem območju, saj je Nemčija danes tja poslala 13 vojakov v okviru izvidniške misije. Napetosti v arktični regiji se stopnjujejo zaradi strateškega pomena Grenlandije in interesov administracije ZDA po prevzemu nadzora nad tem otokom. Premier Tusk je izrazil globoko zaskrbljenost nad stabilnostjo Severoatlantskega zavezništva v primeru enostranskih potez Washingtona. Grenlandija, ki je pod suverenostjo Danske, postaja osrednja točka geopolitičnih trenj, kar po mnenju poljskega voditelja zahteva previdnost in enotnost evropskih zaveznic pri ohranjanju mednarodnega prava.

Volitve za vodstvo Zelene stranke v Združenem kraljestvu se začenjajo. Glavna tema razprave med kandidati je morebitna zveza z novo politično stranko, ki jo načrtujeta Jeremy Corbyn in Zarah Sultana. The Canary podpira Zacka na volitvah za vodstvo Zelene stranke.

Združeno kraljestvo in Nemčija sta v četrtek podpisali obsežen sporazum o prijateljstvu, ki zajema področja od obrambe do transporta. Podpis sporazuma je zaznamoval prvi obisk nemškega kanclerja Friedricha Merza v Londonu. Merz je poudaril, da gre za zgodovinski dan za nemško-britanske odnose in izrazil željo po poglobitvi sodelovanja na področjih obrambe, zunanje in gospodarstva. Ta sporazum sledi tridnevnemu obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Veliki Britaniji, kar nakazuje na močnejše sodelovanje med tremi najmočnejšimi evropskimi državami v času, ko se kontinent srečuje s številnimi izzivi in negotovostjo glede ameriških zaveznikov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nedavnem nagovoru ostro opozoril, da bi morebitno ogrožanje suverenosti evropskih zaveznic sprožilo odzive in posledice brez primerjave v zgodovini. Njegove izjave odražajo zaostreno varnostno situacijo v Evropi in potrebo po enotnem odgovoru na zunanje grožnje, s katerimi se spopadajo države članice Evropske unije in zveze NATO. Macron je poudaril, da varnostna arhitektura celine temelji na spoštovanju meja in integriteti vseh suverenih držav. Po njegovih besedah bi vsakršen poskus destabilizacije ali neposrednega napada na katero koli zaveznico pomenil neposreden napad na celotno evropsko skupnost, kar bi zahtevalo odločne in neprecedenčne ukrepe na vojaški, politični in gospodarski ravni. Francoski voditelj je ob tem pozval k hitrejšemu razvoju evropskih obrambnih zmogljivosti in večji strateški avtonomiji. Opozorilo je namenjeno predvsem odvračanju morebitnih agresorjev, saj Macron meni, da morajo biti posledice kršenja mednarodnega prava in suverenosti jasno vnaprej opredeljene kot neznosne za napadalca.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, med njimi ruskega predsednika Vladimirja Putina, severnokorejskega voditelja Kim Jong-una in indonezijskega predsednika Prabowo Subiantoja, na veliko vojaško parado v Peking. Pričakuje se, da bo Kim Jong-un obiskal Kitajsko prvič po šestih letih, kar bo tudi njegovo prvo srečanje s toliko svetovnimi voditelji od prevzema oblasti leta 2011.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v pismu zaveznikom v NATO zagrozil z uvedbo "velikih" sankcij proti Rusiji, če se ne zavežejo k enakim ukrepom in ne prenehajo kupovati ruske nafte. Trump je pozval tudi k zvišanju carin na kitajsko blago, kar naj bi, skupaj s sankcijami proti Rusiji, hitro končalo vojno v Ukrajini. Zahteve bi predstavljale velike spremembe znotraj zavezništva in so sprožile zaskrbljenost glede odziva Evrope.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un bo prihodnji teden obiskal Kitajsko, kjer se bo udeležil vojaške parade v Pekingu. To bo redek obisk v tujini za Kima, ki se bo srečal z voditelji Kitajske in Rusije, dveh najpomembnejših zaveznic Severne Koreje. Dogodek sovpada s prizadevanji Washingtona in Seula za izboljšanje odnosov s Severno Korejo. Kitajska bo parada organizirala v Pekingu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob 46. obletnici ljudske sandinistične revolucije Nikaragvi poslal posebno pismo, v katerem je izrazil podporo in poudaril, da Ruska federacija Managuo vidi kot svojega "zanesljivega zaveznika". V čestitki, naslovljeni na predsednika Daniela Ortego in njegovo ženo Rosario Murillo, je Putin Nikaragvo označil za "zanesljivega zaveznika Rusije v Latinski Ameriki" in jima izrekel "najsrčnejše čestitke".

Kitajska je pozvala ZDA, naj spoštujejo mednarodno prepoved testiranja jedrskega orožja. Rusija je sporočila, da testi z jedrskim pogonom niso bili mišljeni kot preizkusi orožja z jedrskimi bojnimi glavami in da še vedno velja moratorij na jedrske poskuse.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Obisk nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja v Veliki Britaniji je prvi obisk nemškega voditelja države v zadnjih 27 letih.

Vodstvo Zelenih, vključno s kandidatom za vodjo stranke Zackom Polanskim, je izrazilo odprtost do sodelovanja z novo, prozorne levičarsko usmerjeno stranko, ki naj bi jo ustanovila Jeremy Corbyn in Zarah Sultana. Ta poteza prihaja po pozivih k povezovanju, medtem ko se nova stranka, ki sta jo ustanovila Corbyn in Sultana, ponaša z izjemnim uspehom pri včlanjevanju, saj se je v manj kot 24 urah pridružilo več kot 230.000 članov, kar presega priljubljenost strank Reform in Tory. Polanski, ki je trenutno podpredsednik Zelenih in velja za enega od vodilnih kandidatov za vodenje stranke, je poudaril, da bi bila vsaka odločitev o zavezništvu v rokah članov stranke. Uspeh nove levičarske stranke poudarja njen potencial, saj je hitro presegla uveljavljene politične sile v Veliki Britaniji.

Jean-Luc Mélenchon, ustanovitelj stranke La France insoumise, je kritiziral Socialistično stranko (PS) zaradi domnevne spremembe zavezništva. Mélenchon trdi, da se PS, ki je bila prej povezana z levico, zdaj želi povezati z Gabrielom Attalom in tako imenovanim »levim centrom«.

V Bangladešu je največja islamistična stranka Jamaat-e-Islami sklenila dogovor o delitvi sedežev z Nacionalno stranko državljanov (NCP), politično platformo, ki so jo ustanovili študenti. Ta poteza je povzročila nesoglasja znotraj NCP, pri čemer se je ključni voditelj Mahfuz Alam distanciral od zavezništva zaradi ideoloških razlik in skrbi glede sporne preteklosti Jamaat-e-Islami.

Člani stranke Peoples Democratic Party (PDP) v Federal Capital Territory (FCT) so izrazili podporo predsedniški kandidaturi dr. Gbenga Olawepo-Hashima pred splošnimi volitvami leta 2027. Na srečanju, ki se ga je udeležilo približno 170 zainteresiranih strani stranke iz različnih območnih svetov, so zavrnili razdelitev predsedniške vozovnice stranke na jug.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Ljubljani se je začelo 71. letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato, na katerem skoraj 300 parlamentarcev iz 46 držav do ponedeljka razpravlja o aktualnih varnostnih izzivih zavezništva. Med glavnimi temami je vojna v Ukrajini, udeležence pa bo nagovoril tudi generalni sekretar zveze Nato. Zasedanje na Gospodarskem razstavišču bo osrednji dogodek parlamentarnega dela severnoatlantskega zavezništva, delegacije pa bodo sooblikovale politiko Nata.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, napovedal, da se bodo voditelji držav zaveznic Ukrajine srečali v Franciji 6. januarja 2026. Srečanje, katerega datum je predsednik Emmanuel Macron predhodno okvirno napovedal, a ne potrdil, predstavlja ključen korak v prizadevanjih za uskladitev nadaljnje pomoči Kijevu. Razprave bodo potekale v luči naraščajočih mednarodnih pritiskov za končanje konflikta in iskanja enotne strategije zahodnih partneric. Napoved srečanja prihaja po intenzivnih diplomatskih dejavnostih in posvetovanjih med Kijevom in Parizom. Macron in Zelenski sta v preteklih tednih poudarjala nujnost okrepljenih pritiskov na Rusko federacijo ter iskanje pogojev za pravičen mir. Srečanje v začetku januarja bo namenjeno konkretizaciji teh načrtov, zlasti v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v zunanji politiki ključnih zaveznic po svetu.