Alberta je izrazila zaskrbljenost zaradi zveznega načrta, da letos sprejme na tisoče staršev in starih staršev priseljencev, ki že bivajo v Kanadi. Ministrstvo za priseljevanje Alberte je poudarilo, da čeprav razumejo pomen ponovne združitve družin, provincialni zdravstveni sistemi nimajo zadostne zmogljivosti in bi lahko bili preobremenjeni.

Zvezni sodnik je v ponedeljek izdal razsodbo, ki Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS) ponovno dovoljuje deljenje osebnih podatkov določenih prejemnikov programa Medicaid z uradniki za deportacijo. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v pravnem sporu med več zveznimi državami in administracijo predsednika Trumpa glede vprašanj zasebnosti in zaščite migrantov. Države, ki so vložile tožbo, so opozarjale na resne kršitve zasebnosti in morebitne negativne posledice za javno zdravje, če bi se migranti iz strahu pred deportacijo izogibali zdravstveni oskrbi. Kljub odločitvi v prid administracije je sodnik v razsodbi postavil stroge omejitve glede obsega podatkov, ki jih ministrstvo lahko posreduje službam za priseljevanje. S tem je delno omejil prvotne načrte ministrstva pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki si je prizadevalo za širši dostop do zbirk podatkov o prejemnikih socialne pomoči. Razsodba je razveljavila prejšnjo začasno odredbo, ki je takšno deljenje podatkov popolnoma ustavila zaradi sumov o neustavnosti postopkov.

Podjetje OpenAI je v poročilu razkrilo, da se na njihovo umetno inteligenco ChatGPT vsak dan obrne več kot 40 milijonov uporabnikov, ki iščejo odgovore na vprašanja, povezana z zdravjem. Podatki kažejo na izjemen porast uporabe tovrstnih orodij za navigacijo skozi zapletene zdravstvene sisteme, zlasti v Združenih državah Amerike. Uporabniki umetno inteligenco pogosto uporabljajo za razumevanje medicinskih izvidov, dešifriranje visokih računov za storitve in celo za pripravo pritožb ob zavrnitvah zavarovalniških zahtevkov. Trend poudarja hitro preobrazbo umetne inteligence v ključno orodje za javno zdravje, čeprav strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri zanašanju na generativne modele pri kritičnih medicinskih odločitvah. Kljub temu dostopnost in hitrost odgovorov, ki jih ponuja ChatGPT, očitno zapolnjujeta vrzel v informiranosti bolnikov. OpenAI s temi podatki utrjuje svojo vlogo ne le na tehnološkem, temveč tudi na širšem družbenem in sistemskem področju.

Portugalska ministrica za zdravje Ana Paula Martins je javno priznala, da so razmere v čakalnicah urgentnih služb trenutno kritične, zlasti v regiji Lizbone in doline Tajo. Po njenih navedbah se pričakuje, da se čas čakanja na obravnavo v tem tednu ne bo bistveno izboljšal, kar povzroča dodatne pritiske na zdravstveni sistem. Ministrica je pojasnila, da se sistem spopada z izjemnimi obremenitvami, ki onemogočajo hitro oskrbo pacientov. Kljub prizadevanjem zdravstvenih delavcev ostajajo napovedi za prihodnje dni pesimistične, saj priliv pacientov ne pojenja. Priznanje ministrice prihaja v času, ko javnost vse glasneje opozarja na nevzdržne pogoje v portugalskem javnem zdravstvu, kjer so dolge čakalne dobe postale sistemska težava. Situacija vpliva predvsem na sekundarno raven zdravstva, kjer bolnišnice ne morejo več učinkovito obravnavati vseh nujnih primerov. Vlada za zdaj ni ponudila takojšnjih rešitev, temveč je le potrdila resnost stanja in pozvala k razumevanju, medtem ko strokovne službe iščejo načine za stabilizacijo razmer v najbolj obremenjenih regijah.

Združeni narodi so v nedeljskem poročilu opozorili, da je humanitarni odziv v Jemnu zaradi drastičnega zmanjšanja financiranja dosegel kritično točko. Kljub naraščajočim potrebam prebivalstva in skorajšnjemu propadu tamkajšnjega zdravstvenega sistema so načrti za pomoč trenutno le 25-odstotno financirani. Takšen primanjkljaj neposredno ogroža milijone ljudi, ki so odvisni od mednarodne pomoči v državi, ki jo že leta pustoši državljanska vojna. Združeni narodi poudarjajo, da pomanjkanje sredstev onemogoča izvajanje nujnih programov za oskrbo s hrano in osnovno zdravstveno varstvo. Brez takojšnjega odziva donatorjev se bo humanitarna kriza v državi še poglobila, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo že tako oslabljeni družbeni infrastrukturi in povečalo stopnjo smrtnosti med najranljivejšimi skupinami prebivalstva.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

V letu 2025 je v Nemčiji prišlo do občutnega porasta števila darovalcev tkiv, kar je omogočilo presaditev več kot 9.600 ljudem. Pacienti so prejeli ključna tkiva, kot so očesne roženice in srčne zaklopke, kar predstavlja nov mejnik v nemški medicini. Kljub rekordnim številkam klinike poročajo, da povpraševanje še vedno presega ponudbo, zaradi česar se zdravstveni sistem še naprej spopada s pomanjkanjem razpoložljivih transplantatov. Strokovnjaki poudarjajo, da je povečanje števila darovalcev ključno za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov s kroničnimi okvarami organov in tkiv. Poročilo nemških klinik izpostavlja, da so bile prav srčne zaklopke med najpogosteje presajenimi strukturami, kar neposredno vpliva na preživetje srčnih bolnikov. Kljub pozitivnemu trendu zdravstvene ustanove pozivajo k nadaljnjemu ozaveščanju javnosti o pomenu darovanja po smrti.

Premier Robert Golob je obiskal pediatrično kliniko, paliativni oddelek Onkološkega inštituta Ljubljana in urgenco v UKC Ljubljana. Ob obisku je poudaril predanost zdravstvenega osebja in izrazil hvaležnost. Vendar pa je bil deležen tudi kritik, ki ga označujejo za bleferja, ki izkorišča obisk za predvolilne namene.

Na Hrvaškem so s 1. januarjem stopile v veljavo številne zakonske spremembe, ki pomembno vplivajo na vsakdanje življenje državljanov in delovanje javnega sektorja. Med ključnimi novostmi so t. i. Bačićevi zakoni s področja prostorskega urejanja, gradnje in energetske učinkovitosti, ki so v javnosti in opoziciji sprožili precej polemik. Spremembe prinašajo strožja pravila pri upravljanju večstanovanjskih stavb in energetski prenovi, s čimer želi vlada urediti stanovanjski trg. Na področju pokojninskega sistema je začela veljati novela zakona o pokojninskem zavarovanju, ki ukinja penalizacijo za določene kategorije upokojencev, kar bo neposredno vplivalo na višino njihovih prejemkov. Hkrati so se spremenili kriteriji za dopolnilno delo zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu, kar je del širše reforme sektorja. Novost je tudi uvedba kulturne izkaznice, nekateri državljani pa so z novim letom pridobili pravico do vavčerjev v vrednosti 100 evrov za specifične storitve. Zakonski paket je sabor sprejel ob koncu preteklega leta kljub nasprotovanju opozicijskih strank.

Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je preseglo prvotne napovedi analitikov. Ključno gonilo te rasti je bila osebna poraba, ki se je povečala za 3,5 odstotka, čeprav razpoloženje potrošnikov ostaja na zgodovinsko nizki ravni. Ta razkorak med dejansko potrošnjo in pesimizmom prebivalstva predstavlja nenavaden ekonomski fenomen, saj sta kazalnika običajno tesno povezana. Podrobnejša analiza podatkov Ameriškega ministrstva za trgovino razkriva, da se vse večji delež te potrošnje namenja stroškom zdravstvene oskrbe, ki postajajo nevzdržen breme za nacionalno gospodarstvo. Strokovnjaki opozarjajo, da ameriško gospodarstvo postaja nevarno odvisno od naraščajočih izdatkov v zdravstvenem sektorju, kar lahko dolgoročno ogrozi stabilnost drugih gospodarskih panog. Kljub teoretično spodbudnim številkam o rasti BDP struktura porabe sproža vprašanja o vzdržnosti takšnega modela rasti.

Po poročilih, objavljenih na stern.de, lz.de in dw.com, več kot 1,8 milijarde ljudi po svetu živi na območjih, izpostavljenih poplavam. Weltrisikobericht poudarja, da socialna neenakost in šibki zdravstveni sistemi povečujejo tveganje za katastrofalne posledice naravnih dogodkov, tudi v bogatih državah. Poseben poudarek je na Aziji in Afriki, kjer so razmere najbolj kritične.

Nizozemska javnost se je odzvala na tragično smrt 51-letne Marit, ki se je po dolgotrajnem boju z lymsko boreliozo odločila za evtanazijo oziroma končanje življenja. Pokojnica je v svoji osmrtnici pustila ostro sporočilo, v katerem je izrazila globoko razočaranje nad zdravstvenim sistemom in pomanjkanjem pomoči med svojo boleznijo. Po njenih besedah se je počutila popolnoma zapuščeno s strani stroke, kar je bila tudi njena zadnja javna izpoved. Združenje bolnikov z lymsko boreliozo ob tem opozarja, da primer Marit ni osamljen incident, temveč del širšega vzorca, ki ga opažajo že vrsto let. Številni bolniki s to kronično boleznijo se spopadajo z nerazumevanjem medicinske stroke in težavami pri dostopu do ustreznega zdravljenja, kar vodi v hude psihološke stiske. Tragičen dogodek je ponovno odprl razpravo o kakovosti oskrbe kroničnih bolnikov na Nizozemskem.

Portugalska nacionalna zdravstvena služba (SNS) je sporočila, da so v soboto in nedeljo zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja zaprli več urgentnih oddelkov za ginekologijo in porodništvo. V soboto so bila vrata zaprta na štirih lokacijah, v nedeljo pa na treh, kar odraža trajajoče težave v javnem zdravstvenem sistemu države. Lokacije v mestih Portimão, Abrantes in Vila Franca de Xira so ostale nedostopne oba dneva konca tedna. Zaradi tovrstnih omejitev so bile pacientke primorane poiskati pomoč v bolj oddaljenih zdravstvenih centrih, kar povzroča dodatne pritiske na delujoče bolnišnice. Ukrep je posledica sistemskih težav pri zagotavljanju dežurnih ekip, zlasti med prazniki in ob koncih tedna, ko se portugalsko zdravstvo redno spopada s pomanjkanjem specialistov. Ministrstvo za zdravje situacijo spremlja prek centralnega portala, kjer javnost obveščajo o razpoložljivosti nujnih storitev po vsej državi.

Bolnišnica v Wellingtonu se je soočila z izjemno preobremenitvijo, zaradi česar je pacientka na oddelku za nujno medicinsko pomoč na pregled čakala več kot enajst ur, a zdravnika sploh ni dočakala. Incident se je zgodil 1. decembra, ko je zasedenost oddelka dosegla kritičnih 256 odstotkov zmogljivosti. Pacientka, ki je trpela za močnimi bolečinami, je po dolgotrajnem čakanju oddelek zapustila brez oskrbe. Zdravstvena uprava Health New Zealand se je za dogodek že uradno opravičila in priznala, da so razmere v omenjeni ustanovi tisti dan presegle vse obvladljive meje. Dogodek je v javnosti ponovno sprožil razpravo o sistemskih težavah novozelandskega zdravstvenega sistema, predvsem o pomanjkanju kadra in neustreznih kapacitetah za oskrbo nujnih primerov. Kljub opravičilu ostajajo vprašanja o varnosti pacientov v primerih takšnih ekstremnih obremenitev neodgovorjena.