Cene srebra so decembra dosegle nove zgodovinske vrhove, kar je posledica močne rasti ob koncu leta, ki so jo spodbudili geopolitična negotovost in šibkejši ameriški dolar. Terminske pogodbe za srebro so se v letu 2025 povzpele na približno 80 dolarjev, kar predstavlja rekordno 160-odstotno rast, s katero je srebro prehitelo celo zlato. Analiza podatkov Ameriškega geološkega zavoda (USGS) razkriva, da svetovne zaloge srebra znašajo približno 641.400 metričnih ton, pri čemer ključno vlogo pri prihodnji dinamiki oskrbe igra koncentracija teh zalog v nekaterih državah. Peru zaseda vodilni položaj z ocenjenimi 140.000 tonami zalog, kar predstavlja približno 22 odstotkov svetovnega deleža in državi zagotavlja izjemen strateški pomen na trgu plemenitih kovin. Sledijo Avstralija, Rusija in Kitajska, ki skupaj nadzorujejo približno 40 odstotkov svetovnih zalog. Zanimivo je, da Mehika ostaja največja svetovna pridelovalka srebra, čeprav so njene potrjene zaloge s 37.000 tonami razmeroma majhne v primerjavi z vodilnimi državami. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo ti podatki ključni za razumevanje prihodnjih gibanj na trgu, saj povpraševanje po srebru narašča ne le zaradi naložbenih potreb, temveč tudi zaradi industrijske uporabe. Visoka stopnja koncentracije virov v peščici držav pomeni, da so svetovni trgi močno odvisni od stabilnosti v teh regijah. Geopolitična nihanja v Peruju ali spremembe v kitajski izvozni politiki bi lahko v prihodnje še dodatno vplivale na volatilnost cen te surovine.

V luči naraščajočih podnebnih tveganj je soustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates v svojem letnem pismu poudaril, da tržne sile same ne bodo zadostovale za preprečitev podnebne katastrofe. Gates opozarja, da so vladne politike v bogatih državah ključne za spodbujanje inovacij, zlasti v težko razgradljivih sektorjih, kot sta letalstvo in težka industrija. Čeprav ostaja optimist, opozarja na nujnost zmanjšanja stroškov zelenih tehnologij, da bi te postale dostopne na globalni ravni, hkrati pa izpostavlja povezavo med podnebno krizo, revščino in javnim zdravjem. Sočasno se v mednarodni javnosti krepi razprava o geoinženiringu kot orodju za hlajenje planeta. Strokovnjaki, med njimi Craig Segall, opozarjajo, da so ljudje planet že nenadzorovano »geoinženirali« z izpusti toplogrednih plinov, zato bi bilo zavračanje raziskav o namernih tehnoloških posegih, kot je odbijanje sončne svetlobe, lahko usodno. Razprava je dobila nov zagon po poskusih zakonodajnih prepovedi tovrstnih raziskav v Združenih državah Amerike, kar nekateri označujejo za strateško napako, ki bi nam lahko odvzela dragocen čas pri energetskem prehodu. Na svetovni ravni so bili sprejeti tudi kazalniki iz Belema, ki prvič omogočajo enoten nadzor nad uspešnostjo prilagajanja na podnebne vplive. To je posebej pomembno za regije, kot je Afrika, ki so najbolj ranljive. Medtem ko svet išče nove rešitve, se narava odziva z ekstremnimi pojavi, od uničujočih požarov v Avstraliji do tornadov v ZDA in hudih neviht v Združenem kraljestvu, kar potrjuje nujnost takojšnjega in usklajenega ukrepanja.