Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.
Narodni muzej ameriške zgodovine je odstranil izrecne omembe predsednika Donalda Trumpa iz razstave, posvečene postopku ustavne obtožbe (impeachment), čeprav je bil edini predsednik, ki je bil dvakrat ustavno obtožen. Hkrati pa je Trump dosegel milijardo dolarjev poravnav z levimi institucijami na področjih medijev, visokega šolstva in pravne stroke.
Analitiki opozarjajo, da je ameriška družba vstopila v 'vojno fazo' četrtega preobrata, kar prinaša visoko tveganje za katastrofo. Država bi lahko izbruhnila v upor ali državljansko nasilje, se geografsko razdelila ali podlegla avtoritarni vladavini. V primeru vojne bi ta bila izjemno tvegana in zahtevala maksimalen napor, kar pomeni totalno vojno. Vsak četrti preobrat je namreč zabeležil velikansko tveganje.
Legenda o izginulem nekdanjem vodji sindikata v Detroitu, Jimmyju Hoffi, se nadaljuje 50 let po njegovem izginotju. Septembra 2012 so se na območju, ki ga je policija zaprla, zbrali številni prebivalci. Primer Hoffa, ki je bil povezan z organiziranim kriminalom, ostaja eden najbolj znanih nerešenih primerov v ZDA in Kanadi.
Avstrijska policija se je opravičila po spornem posredovanju na protifašističnem taboru v koroškem Peršmanhofu, kar je privedlo do okrogle mize, ki jo je sklical deželni glavar Peter Kaiser. Namestnik deželnega direktorja policije Koroške, Markus Plazer, je v intervjuju za "ZiB 2" branil ravnanje svoje agencije, čeprav je bil soočen z ostrimi kritikami in očitki o pomanjkanju razumevanja situacije s strani voditelja oddaje.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so zahodne države, z Nemčijo na čelu, v 90. letih prejšnjega stoletja kršile načelo nedotakljivosti meja, ki ga določa Helsinška listina, s priznanjem neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, ki sta enostransko zapustili Jugoslavijo.
Članki opisujejo slikovito kantabrijsko vas z bogato zgodovino, kakovostnimi plažami in aktivnim pristaniščem, poudarjajo njeno srednjeveško jedro, pešpoti in plaže, ki ponujajo prostor za rekreacijo, šport in stik z naravo. Drugi članek izpostavlja divjo, s klifi obdano calo na Costa Bravi, ki jo mnogi štejejo za najlepšo v regiji, z njenimi kristalno čistimi vodami in slikovitimi vasmi.
Mineva 50 let od izginotja Jimmyja Hoffe, nekdanjega predsednika sindikata Teamsters, v Metro Detroitu. Kljub dolgotrajnim preiskavam FBI-ja in nastanku knjig ter filmov o njegovi zgodbi, usoda Hoffe ostaja neznana. Njegovo izginotje leta 1975 še vedno buri domišljijo javnosti in velja za eno največjih nerešenih skrivnosti v ZDA.
V Italiji je umrl Raffaele Fiore, nekdanji brigadist in eden od štirih napadalcev, preoblečenih v letalske tehničarje, ki so v Via Fani v Rimu odprli ogenj med ugrabitvijo Alda Mora. Fiore je bil tudi nekdanji vodja torinske celice Rdečih brigad. Njegova smrt ponovno spominja na enega najbolj travmatičnih dogodkov v italijanski povojni zgodovini.
Serija 'Chief of War', v kateri igra Jason Momoa, izpostavlja havajski jezik ('Ōlelo Hawaiʻi), ki ima globok pomen in bogato zgodovino. Momoa, ki v seriji igra havajskega bojevnika, si prizadeva združiti Havajske otoke, pri čemer je jezik ključnega pomena za zgodbo.
Nova serija 'Chief of War' na Apple TV+, v kateri igra Jason Momoa, prikazuje zgodovinsko sago o združevanju Havajskih otokov v poznem 18. stoletju. Kritike so mešane, saj nekateri hvalijo Momoino strast in avtentičnost ter serijo primerjajo s 'Shōgunom', medtem ko drugi menijo, da je premalo poudarka na akciji in preveč na dialogu. Serija obljublja ambiciozne bitke in ponuja vpogled v havajsko zgodovino, pri tem pa predstavlja tako znane filmske zvezde kot tudi manj znane igralce.
Policijski poseg na protifašističnem taboru v avstrijskem Bad Eisenkapplu je sprožil val kritik, ki se je nadaljeval tudi v torek, ko so Zeleni dogodek označili za »demokratični in spominski škandal«, notranje ministrstvo pa bo analiziralo dogajanje. Deželni glavar Peter Kaiser se je o tem pogovarjal z notranjim ministrom Gerhardom Karnerjem. Sindikat neodvisnih učiteljev (ÖLI-UG) je ostro obsodil poseg, v katerega je bilo vključenih približno 60 udeležencev antifašističnega tabora, avstrijska notranja politika pa ostaja razdeljena.
Nekoč slavno nemško križarko »MS Deutschland«, znano kot »Das Traumschiff«, pestijo številne težave, vključno z insolventnostjo in prodajo, vendar se po novem konceptu vrača na morje. Medtem se na Havajih 600 potnikov ni uspelo vkrcati na križarko in je v paniki iskalo višje predele, medtem ko je ladja že odplula. Švedska vojaška ladja iz leta 1628, ki je že enkrat potonila, se zdaj sooča z nevarnostjo ponovnega propada v muzeju, kar kaže na ponavljajoče se težave v pomorstvu.
V starosti 71 let je umrl Raffaele Fiore, nekdanji član skrajno leve teroristične organizacije Rdeče brigade. Fiore je bil leta 1978 vpleten v ugrabitev in umor nekdanjega italijanskega premierja in predsednika krščanskih demokratov Alda Mora, za kar je bil tudi obsojen.
Črnogorski PEN center je ostro obsodil pobudo za poimenovanje ulice v Podgorici po Pavlu Bulatoviću, označil jo je za sramotno in žaljivo za žrtve zločinov ter državljansko zavest Črne gore. Poudarili so, da poskusi poveličevanja zločincev, kot je Bulatović, žalijo žrtve deportacij in zanikajo temeljne civilizacijske vrednote. PEN center je pozval, naj se ulice posvetijo tistim, ki so prinašali svobodo in kulturo, ne pa tistim, ki so povzročali trpljenje in smrt.
Nadaljuje se val vandalizma nad nacionalnimi simboli na Kosovu. Potem ko je bil pred nekaj dnevi v Suhareki oskrunjen državni prapor, je bil v Prizrenu tarča vandalizma kip Gjergja Kastriotija Skenderbega. Barva je bila nanesena na čelado in meč heroja.
V Dublinu je sodnik trajno ustavil nepooblaščena razvojna dela na starodavnem krščanskem pokopališču, starem več kot 1000 let, saj so bila med deli izkopana človeška kost. Nedavna dela so povzročila odkritje še več človeških kosti, kar je privedlo do sodne odredbe.
Najnovejša raziskava, izvedena pred 80. obletnico atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki leta 1945, je pokazala, da so mnenja Američanov o upravičenosti teh bombardiranj še vedno zelo deljena. Raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 5.000 odraslih Američanov, je objavila ameriška raziskovalna skupina, rezultati pa so bili predstavljeni v ponedeljek. Članki s portalov japantoday.com in japantimes.co.jp poudarjajo to mešanico pogledov in delitev v javnem mnenju ZDA.
Zgodovinar in esejist Karl Schlögel, priznan strokovnjak za Vzhodno Evropo in kritik avtoritarnih režimov, je prejel mirovno nagrado nemških knjigotržcev za leto 2025 v vrednosti 25.000 evrov. Nagrada mu je bila podeljena na Frankfurtskem knjižnem sejmu, žirija pa ga je označila za 'arheologa moderne', saj je bil med prvimi, ki so opozarjali na agresivno ekspanzionistično politiko ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovo delo poudarja pomen svobodne Ukrajine za mir v Evropi, medtem ko se po priključitvi Krima osredotoča tudi na vprašanje pomena miru v času groženj. Njegova dela so pripomogla k boljšemu razumevanju Vzhodne Evrope in so bila izdana tudi kot priporočila za branje ob podelitvi nagrade.
Jelisaveta Lela Salević, ki jo mnogi imenujejo prva srbska starleta, je s svojim nenavadnim življenjem v Beogradu vzbujala veliko pozornosti tako med moškimi kot ženskami. Okoli nje so moški misteriozno umirali, medtem ko so ženske proti njej organizirale proteste. Na koncu je bila prognana v Ivanjico. Njena zgodba, vključno z informacijami, da je bila skromno dekle iz Ivanjice, katere oče je bil ..., je bila deljena s strani zgodovinarke Nevene Kovačević na Instagram strani 'Putevima srpske istorije'.
Sredina
Nepotrjeno
31. jul 6:21
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.