V Azerbajdžanu se nadaljuje odprto sojenje proti državljanom Republike Armenije, med katerimi so Arayik Harutyunyan, Arkadi Ghukasyan, Bako Sahakyan, Davit Ishkhanyan, David Babayan in Levon Mnatsakanyan, obtoženim kaznivih dejanj proti miru in človečnosti ter vojnih zločinov. Med obravnavo so pričale žrtve armenskih napadov, mučenja in min. Sodišče je poslušalo njihova pričanja, s katerimi so opisale pretrpljene krivice.

Argentinski zvezni tožilec Carlos Stornelli je uradno zahteval izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovega tesnega sodelavca Diosdada Cabella Argentini. Zahteva temelji na obtožbah o storjenih zločinih proti človečnosti, ki jih argentinsko pravosodje obravnava na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Tožilec se je s to potezo pridružil zahtevam zasebnih tožnikov, ki si prizadevajo, da bi Maduru in drugim visokim predstavnikom venezuelskega režima sodili pred sodiščem v Buenos Airesu. Postopek se je stopnjeval po tem, ko je argentinsko sodstvo že septembra 2024 odredilo mednarodno tiralico in pripor za venezuelskega voditelja. Stornelli je v svoji utemeljitvi poudaril nujnost privedbe obtožencev pred roko pravice, da bi odgovorili na očitke o sistematičnem kršenju človekovih pravic, mučenju in nezakonitih pridržanjih v Venezueli. Ta pravna pobuda še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Argentino in Venezuelo, hkrati pa predstavlja pomemben mednarodni precedens pri pregonu domnevnih avtokratov.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega vseh obtožb, ki ga bremenijo mednarodne trgovine z drogami in nezakonitega posedovanja avtomatskega orožja. Maduro, ki so ga ameriške posebne sile skupaj s soprogo Cilio Flores zajele v soboto med vojaško operacijo v Caracasu, je pred sodnikom vztrajal pri svoji nedolžnosti in poudaril, da ostaja legitimni predsednik Venezuele. Ameriško tožilstvo mu očita vodenje narko-teroristične organizacije, ki naj bi desetletja sodelovala pri tihotapljenju ogromnih količin kokaina v Združene države Amerike. Zajetje in prevoz Madura v New York sta sledila dolgotrajnim prizadevanjem ameriških oblasti za njegovo privedbo pred roko pravice, pri čemer so ga v ZDA prepeljali pod strogim varovanjem preko vojaškega oporišča Guantanamo. Obramba trdi, da je bil proces njegovega zajetja nezakonit, medtem ko tožilstvo izpostavlja resnost obtožb o zločinih proti človečnosti in narko-terorizmu. Sodni postopek se bo nadaljeval v prihodnjih mesecih, Maduro pa do nadaljnjega ostaja v ameriškem priporu.

General Osama Njeem Almasri je bil aretiran v Tripoliju na podlagi obtožb o mučenju in umoru. Libijski mediji so poročali, da je bil Almasriju odrejen pripor in bo predan sodišču. Obtožen je, da je storil umore v zaporu Mitiga.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške elitne vojaške sile v spektakularni operaciji "Popolna odločnost" zajele v Caracasu in prepeljale v Združene države Amerike. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila obtožena narkoterorizma in zločinov proti človečnosti, vendar je nekdanji voditelj pred sodnikom krivdo kategorično zanikal in se označil za poštenega človeka. Ameriško ministrstvo za pravosodje je primer že uporabilo kot pravno podlago za obrambo uporabe zakona o tujih sovražnikih (Alien Enemies Act), kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo pospešene deportacije. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive in proteste pred sodno stavbo v Brooklynu, kjer so se zbrali tako zagovorniki kot nasprotniki aretacije. Medtem ko ameriški državni sekretar Marco Rubio poudarja, da je Maduro ubežnik pred roko pravice in da mnenje Združenih narodov pri tem ni relevantno, so države, kot so Kitajska, Iran in Francija, izrazile nestrinjanje z ameriškimi metodami. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da tovrstnih enostranskih vojaških posegov ne odobravajo, Švica pa je medtem že zamrznila Madurovo premoženje, ki naj bi bilo vredno več milijard dolarjev. Trumpova administracija poleg kazenskega pregona odkrito izraža namero po vzpostavitvi nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združeni narodi so v ponedeljek objavili poročilo, v katerem ugotavljajo, da je Rusija v Ukrajini zagrešila zločine proti človečnosti. Poročilo posebne komisije ZN navaja, da Rusija izvaja načrtno razseljevanje ukrajinskih civilistov, jih s stalnimi napadi z droni sili v beg in jih prisilno izseljuje.

Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar sta izrazila upanje, da bo trenutni mirovni sporazum o Gazi odprl pot neodvisni palestinski državi. Voditelji EU pa si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, potem ko so bili izključeni iz posredovanja ZDA pri prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Poročilo ZN medtem opozarja, da izraelski genocid v Gazi ne bi bil mogoč brez globalne vpletenosti, pri čemer naj bi 63 držav, predvsem evropskih, podpiralo genocid nad Palestinci, medtem ko arabske države niso sprejele odločnih ukrepov.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Neodvisna mednarodna misija Sveta Združenih narodov za človekove pravice je v soboto sporočila, da mora venezuelski predsednik Nicolás Maduro osebno odgovarjati za zločine proti človečnosti, ki so bili storjeni pod njegovim režimom. Preiskovalci so poudarili, da dolgotrajne kršitve človekovih pravic in sistematično zatiranje opozicije ne opravičujejo morebitnega tujega vojaškega posredovanja, vendar hkrati zahtevajo pravno procesiranje odgovornih na najvišjih ravneh oblasti. Maduro je medtem prispel v vojaško oporišče v bližini New Yorka, kjer se bo po navedbah tujih medijev soočil z obtožnico, ki ga bremeni trgovine z drogami in terorizma. Združeni narodi so opozorili, da kršitve mednarodnega prava s strani drugih držav ne smejo preprečiti pregona za huda kazniva dejanja, ki jih je zagrešila venezuelska vlada. To sporočilo sledi predhodnim ugotovitvam o vpletenosti venezuelske nacionalne garde v nasilno zatiranje protestov.

Turško sodišče je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih izraelskih uradnikov zaradi suma genocida in zločinov proti človečnosti v Gazi. Odločitev je bila sprejeta po mesecu dni premirja v Gazi, turški predsednik Erdogan pa je Izraelu očital sistematična grozodejstva.

Pred osemdesetimi leti se je v Nürnbergu začelo sojenje visokim nacističnim uradnikom, ki je potekalo od 20. novembra 1945 do 1. oktobra 1946. Sojenje je poskušalo odgovoriti na vprašanje odgovornosti za zločine proti človečnosti in postavilo temelje mednarodnemu pravu. Kljub temu, da je mednarodno pravo danes pogosto kršeno, njegov pomen ostaja velik.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da se načela, ki jih je določil Nürnberški tribunal, vključno z načelom o nezastaranju zločinov proti človečnosti in prepovedi nacizma, danes pogosto kršijo.

Turško sodišče je izdalo arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge izraelske uradnike, med njimi obrambnega ministra Israela Katza in ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja, zaradi obtožb o genocidu in zločinov proti človečnosti v Gazi. Aretni nalogi so bili izdani v povezavi z napadi, ki so povzročili civilne žrtve. Vojaški pravniki v Izraelu so opozorili, da je izraelska vojska morda zagrešila vojne zločine v Gazi.

Amnesty International je objavila podrobno poročilo, v katerem prvič obtožuje Hamas in druge palestinske oborožene skupine zločinov proti človečnosti, vključno z iztrebljanjem, med napadi na Izrael 7. oktobra 2023 in po njih. Organizacija je poudarila, da Hamas ni "beli angel" v konfliktu med Tel Avivom in Gazo.

Nemški tožilci so obtožili nekdanjega sirskega varnostnega uradnika, Fahada A, zločinov proti človečnosti in umora desetine zapornikov v zaporu v Damasku pod vodstvom Bašarja al-Asada. Uradnik naj bi bil odgovoren za mučenje številnih zapornikov, ki so bili zaprti v zaporih, ki jih je vodila sirska obveščevalna služba.

Trumpova administracija je uvedla sankcije proti dvema dodatnima sodnikoma Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi njune vloge v preiskavi izraelskih uradnikov zaradi morebitnih vojnih zločinov. ICC je zavrnil izraelski izziv, ki je poskušal končati preiskavo vojnih zločinov.