APDEJT.si

Enojajčna dvojčka Bruno in Otto Bell sta odraščala na Tasmaniji, kjer ju je prevzela narava. Zdaj sta priznana entomologa, specializirana za pipevce. Njuna strast in znanje sta ju popeljala na sam vrh avstralske znanosti.

Nova raziskava izpodbija nedavne trditve o tveganjih, povezanih s fluoridom v pitni vodi v Združenih državah Amerike. Raziskava ugotavlja, da fluorid ne vpliva negativno na kognitivne sposobnosti in bi lahko celo prinesel koristi. Dolgoletna praksa dodajanja fluorida v pitno vodo je pod drobnogledom zaradi vprašanj, ali koristi odtehtajo morebitna tveganja.

Nemški predsednik je podelil nagrado Zukunftspreis za izjemne tehnične, inženirske in naravoslovne inovacije. Letošnji nagrajenci so raziskovali brezemisijski daljinski promet.

Sindikat Inštituta Biosens iz Novega Sada opozarja, da imajo nadarjeni tuji znanstveniki, ki delajo na inštitutu, težave s podaljšanjem pogodb zaradi "slabega upravljanja inštituta". Sindikat trdi, da slabo upravljanje resno ogroža ugled inštituta, zlasti zaradi postopkov v zvezi s podaljšanjem dovoljenja za prebivanje, zdravstvenega zavarovanja in administrativnih rokov v Srbiji, zaradi katerih morajo tuji raziskovalci precej prej vedeti, ali jim bo delo podaljšano.

NASA je sporočila, da komet 3I/ATLAS ne predstavlja nevarnosti za Zemljo, saj je oddaljenost kometa od Zemlje skoraj dvakrat večja od razdalje do Sonca.

Nova študija nakazuje, da so se predniki opic in zgodnji ljudje, kot so neandertalci, verjetno poljubljali s prijatelji in spolnimi partnerji. To vedenje naj bi segalo 21 milijonov let nazaj. Najzgodnejši poljubi človeštva so bili zabeleženi pred 4500 leti v Mezopotamiji in starem Egiptu.

Pariz: Aukcijska hiša Christie's je odpovedala dražbo računalnika iz 17. stoletja, ki ga je leta 1642 izdelal francoski matematik Blaise Pascal. Odločitev je bila sprejeta zaradi sodne preiskave. Upravno sodišče je namreč prepovedalo izvoz Pascaline v tujino, na zahtevo znanstvenikov, ki so želeli preprečiti prodajo v tujino.

Učiteljica je ob napovedi, da bo CSIRO (Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation) odpustil 350 raziskovalcev, izrazila zaskrbljenost glede prihodnosti znanosti v Avstraliji. Postavlja se vprašanje, zakaj bi se njeni učenci sploh odločili za znanstveno kariero, če pa je zaposlitev v tem sektorju negotova.

Nova študija, objavljena v reviji Evolution and Human Behaviour, je pokazala, da se je poljubljanje verjetno razvilo pred približno 21,5 milijona let pri velikih opicah.

V Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani se bo 19. novembra začel 44. mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja, ki bo tokrat posvečen temi čustev.

Znanstveniki so z novo metodo, ki prepoznava kemične odtise živih organizmov v starodavnih kamninah, odkrili nekatere najstarejše sledi življenja na Zemlji. Ta pristop obeta veliko tudi pri iskanju življenja zunaj našega planeta. Raziskovalci so našli dokaze o mikrobnem življenju v kamninah, starih približno 3,3 milijarde let, iz Južne Afrike, ko je bila Zemlja stara približno četrtino svoje sedanje starosti. Ugotovili so tudi prisotnost molekularnih sledi mikrobov, ki so sodelovali pri fotosintezi za proizvodnjo kisika – pretvorbo sončne svetlobe v energijo – v kamninah, starih približno

Nova knjiga Jamesa O'Hanlona izpodbija ustaljene predstave o naravnem svetu ter razkriva razširjeno prevaro v naravi. Knjiga obljublja, da bo bralce spodbudila k ponovnemu razmisleku o svojem razumevanju narave.

Agencija za varstvo okolja (EPA) se je znašla pod plazom kritik zaradi poskusov zavračanja novejših znanstvenih študij, vključno s ključnim pregledom Nacionalnega toksikološkega programa (NTP), ki potrjuje nevrotoksičnost fluorida, zlasti pri otrocih. Tožniki trdijo, da agencija daje prednost birokratskemu ohranjanju pred javnim zdravjem. Tožba razkriva domnevno dogovarjanje EPA z industrijskimi interesi, kar naj bi zakasnilo pravico.

Profesor z Univerze Južne Floride (USF) je del raziskovalne skupine, ki predlaga spremembo načina komuniciranja tveganj, povezanih s tropskimi cikloni, z namenom boljšega opozarjanja na nevarnosti. Raziskovalna skupina predlaga nov sistem ocenjevanja orkanov.

MacArthurjeva fundacija je podelila 100 milijonov dolarjev zasebni mreži za preprečevanje pandemij v Afriki. Projekt Sentinel bo s tem denarjem razširil svoje delovanje, ki vključuje ustvarjanje cenovno učinkovitih testov za odkrivanje patogenov, spremljanje izbruhov bolezni s sledenjem v realnem času in usposabljanje lokalnih znanstvenikov za odzivanje na lokalne potrebe. Sentinel je doslej usposobil več kot 3.000 javnih zdravstvenih delavcev iz 53 od 54 afriških držav.

V Dunaju so odprli nov laboratorij za bioraziskave, opremljen z umetno inteligenco (UI) in robotiko. Vodja laboratorija, ameriški raziskovalec Wali Malik, je ob odprtju dejal, da bo laboratorij omogočil izvedbo poskusov, ki so prej trajali leta, v samo nekaj tednih. UI in robotika bodo raziskovalcem pomagali hitreje generirati in analizirati pomembne podatke o boleznih.

NASA je objavila dodatne slike in informacije o medzvezdnem objektu 3I/ATLAS, ki trenutno potuje skozi naš sončni sistem. Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila nove podatke, znanstveniki pa so izpopolnili njegovo trajektorijo in odkrili nenavadnosti.

Na Univerzi v Tübingenu v Nemčiji so v kleteh našli več primerkov čilenskega pajka samotarja. Ta vrsta pajkov očitno rada naseljuje muzeje in univerze. Univerza preiskuje možnosti za ukrepanje.

Kalifornijsko podjetje Valar Atomics je v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem Los Alamos (LANL) Ministrstva za energijo (DOE) doseglo pomemben mejnik s projektom NOVA, saj je doseglo kritičnost. Kritičnost je bila dosežena 17. novembra ob 11:45 po pacifiškem času. Dosežena je bila ničelna kritičnost, kar je temeljni mejnik pred jedrskim delovanjem z močjo. Gre za samovzdržno verižno reakcijo urana-235 znotraj jedrskega jedra, vendar brez doseganja polnih delovnih temperatur ali aktivnega odstranjevanja toplote z delovno tekočino. Ničelna kritičnost omogoča boljše razumevanje nevtronskih značilnosti jedra.

Univerza v Beogradu se je uvrstila med najboljše na Šanghajski lestvici po znanstvenih področjih. Metodologija rangiranja temelji na številu znanstvenih člankov, objavljenih v revijah, ki so uvrščene v prvo četrtino glede na bibliometrijski faktor vplivnosti za določeno znanstveno področje.