Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE), ki je 7. januarja ustreli Renee Nicole Good, je po incidentu utrpel notranje krvavitve v predelu trupa. Po navedbah ameriških uradnikov in poročilih medijskih hiš ABC News ter CBS News so poškodbe nastale v povezavi z domnevnim napadom z vozilom, v katerega je bila vpletena pokojna. Agent Jonathan Ross je po streljanju, v katerem je podlegla Renee Good, potreboval zdravniško pomoč, vendar natančna resnost njegovih poškodb ostaja nejasna. Preiskava primera se osredotoča na okoliščine, v katerih je prišlo do uporabe strelnega orožja. Po navedbah uradnih virov naj bi dejanje povzročilo domnevno zaletavanje z vozilom, kar je privedlo do fizičnih poškodb agenta. Incident je sprožil razprave o protokolih uporabe sile v okviru zveznih organov pregona, medtem ko preiskovalci še vedno zbirajo dokaze o zaporedju dogodkov tistega dne. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost in služba ICE primera podrobneje še nista komentirala, so pa potrdili, da je Ross utrpel notranje poškodbe organov. Javnost in pravni zastopniki družine pokojne pričakujejo dodatna pojasnila o tem, ali je bila uporaba smrtne sile sorazmeren odziv na nevarnost, ki jo je predstavljalo vozilo.

Prisotnost zamaskiranih zveznih agentov, ki izvajajo imigracijske racije v Južni Kaliforniji, še naprej povzroča nelagodje, sedaj pa se razkriva identiteta tistih, ki jih izvajajo. Medtem pa ameriški veteran, ki je bil po raciji v Camarillu pridržan, napoveduje tožbo zaradi nezakonitega pridržanja.

Moški iz Hemeta je priznal krivdo za usmerjanje laserja v helikopter policije Los Angelesa (LAPD) med protesti priseljevanja v središču mesta in se sooča z do pet let zapora. Poleg tega sta bila dva zaposlena v kirurškem centru v Ontariu obtožena napada na zvezne agente. Jose de Jesus Ortega, prebivalec Highlanda, in Danielle Nadine Davila, prebivalka Corone, sta obtožena kaznivega dejanja napada.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.

Pojavile so se informacije, da je imel FBI skoraj 300 agentov vključenih v proteste na Kapitolu 6. januarja. Donald Trump je trdil, da je bilo 274 agentov FBI nameščenih pred dogodkom, vendar ga je lastni direktor FBI zavrnil. Poleg tega je FBI odpustil približno 20 agentov, ki so bili fotografirani med klečanjem med protesti za rasno pravičnost leta 2020. Voditelja CNN Jake Tapper je kritiziral predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona glede teorij o 6. januarju.

Portland se pripravlja na prihod zveznih enot, saj se protesti stopnjujejo. Policija v Portlandu je aretirala konservativnega vplivneža Nicka Sortorja, kar dodatno zaostruje napetosti v mestu. Prisotnost zveznih enot in aretacija vplivneža sta osrednja dejavnika trenutnih nemirov.

Potniki na letu Delta 2809 iz Minneapolisa v San Francisco so poročali o nenadnem vstopu zveznih agentov na krov letala, ki je prispelo na letališče SFO. Agenti naj bi vdrli v pilotsko kabino in odstranili kopilota, kar je presenetilo potnike.

Donald Trump je pozval k kazenskemu pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina zaradi neutemeljenih trditev. Senator Warren je trdil, da Trump z "morilci" koplje umazanijo o članih Federal Reserve. Trump je zatrdil, da ima neomejeno moč, vključno s pošiljanjem vojske v katero koli državo. Poleg tega je Trump odpustil guvernerko Federal Reserve Liso Cook po obtožbah o goljufiji pri hipotekah. Guverner, ki sicer ne mara Trumpa, je opozoril na neresnične trditve demokratov, da kriminal ne obstaja.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.