Po dolgi bolezni je v starosti 70 let umrl madžarski režiser Béla Tarr, pionir »počasnega filma«, znan po svojih mračnih, apokaliptičnih filmih, kot sta »Satansko tango« in »Prekletstvo«. Postal je znan po filmih, posnetih po delih pisatelja Laszla Krasznahorkaia, ki je leta 2025 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Madžarski filmski režiser Béla Tarr je umrl v starosti 70 let po dolgi bolezni. Znan je bil po svojih melanholičnih filmih, dolgih kadrih in filmih v črno-beli tehniki, ki prikazujejo puste pokrajine. Leta 2011 je na Berlinskem filmskem festivalu prejel Srebrnega medveda.

Ameriški igralec Leonardo DiCaprio je na filmskem festivalu v Palm Springsu izpostavil ključno razliko med kinematografijo kot umetniško obliko in zgolj produkcijo vsebin. V svojem nagovoru v petek zvečer je poudaril, da so filmi še vedno namenjeni skupnemu doživljanju v kinodvoranah, kar je v trenutnem digitalnem obdobju pomembneje kot kadarkoli prej. Po njegovih besedah je danes izvirne filme težje ustvariti in zaščititi, vendar ostajajo ključen del kulture. DiCaprio je opozoril na trende v industriji, kjer se meja med umetniškim filmom in potrošniško vsebino briše. Poudaril je, da pravi kinematografski izdelki ohranjajo svojo vrednost prav zaradi načina, kako so predstavljeni občinstvu. Njegov nastop je odmeval med filmskimi ustvarjalci in kritiki, saj je odprl vprašanje prihodnosti tradicionalnega kina v svetu, kjer prevladujejo platforme za pretočne vsebine. Igralec je prepričan, da filmi niso le vsebina, temveč trajna oblika izražanja, ki si zasluži posebno pozornost.

Iranski minister za kulturo in islamsko orientacijo, Abas Salehi, je na slovesnosti v mestu Kazvin poudaril osrednjo vlogo kaligrafije v iranski zgodovini in kulturi. Po njegovih besedah kaligrafija predstavlja "nevesto in mater" iranskih umetnosti, saj je globoko zakoreninjena v tkivu civilizacije tako v predislamskem kot v islamskem obdobju. Salehi je izpostavil, da ta umetniška oblika ne odraža le estetske vrednosti, temveč predstavlja pisno utelešenje božjega razodetja in duhovnosti. Minister je v svojem nagovoru pojasnil, da kaligrafija prežema vse vidike iranskega življenja, od politike in kulture do duhovnosti. Označil jo je za enega ključnih stebrov iransko-islamske civilizacije, ki je skozi stoletja ohranjala svojo pomembnost in vpliv. Po mnenju Salehija je kaligrafija prisotna v vseh kotičkih iranske dediščine, ne glede na to, s katerega zornega kota opazujemo njihovo zgodovino in tradicijo. Dogodek v Kazvinu je tako služil kot poklon tej starodavni veščini, ki še danes določa kulturno identiteto države.

Španski pisatelj David Uclés je prejel prestižno literarno nagrado Nadal za leto 2025 za svoj najnovejši roman z naslovom 'La ciudad de las luces muertas' (Mesto mrtvih luči). Žirija, ki so jo sestavljali Víctor del Árbol, Juan Luis Arsuaga, Inés Martín Rodrigo, Care Santos in Emili Rosales, je odločitev sprejela soglasno. Avtor je na natečaju sodeloval pod psevdonimom Oriol Arce, svojo zmago pa je okronal na slovesnosti v Barceloni, kjer se je s tem delom poklonil moči umetnosti in kulture. Zgodba romana je postavljena v Barcelono, ki jo zajame skrivnostna tema, za katero stoji mlada Carmen Laforet. Avtor v delu spretno prepleta zgodovinske osebnosti, kot sta Mercè Rodoreda in Freddie Mercury, s fantastičnimi elementi. Gre za nadgradnjo Uclésovega sloga magičnega realizma, ki ga je uveljavil že v svoji prejšnji uspešnici. Roman bo pri založbi Destino izšel 4. februarja 2024, kritiki pa so ga že označili za svetlo zgodbo, ki v temačnih časih izpostavlja kulturo kot ključni element upanja.