Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

Medtem ko se pojavljajo informacije o ukrajinski privolitvi v ameriški mirovni načrt, ruski zunanji minister Sergej Lavrov trdi, da je Rusija pozdravila začetno različico načrta in pričakuje izboljšano verzijo. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa meni, da bo EU morala odpraviti sankcije proti Rusiji kot del mirovnega sporazuma. Ne glede na to, strokovnjaki opozarjajo, da so pogajanja zahtevna, iz Moskve pa prihajajo opozorila glede dogovora.

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Po srečanju Trumpa in Putina v Anchorageu na Aljaski in predlaganem srečanju v Budimpešti se je zdelo, da je diplomatska pot med ZDA in Rusijo zamrla. Paul Craig Roberts analizira ruski predlog za končanje konflikta in Trumpov predlog, ki naj bi Putinu ponujal več od ruskega.

Po ukrajinskih navedbah sta se Washington in Kijev dogovorila o ključnih vprašanjih ameriškega mirovnega načrta. Ukrajina naj bi po navedbah ameriškega uradnika za CBS News pritrdila mirovnemu sporazumu, čeprav naj bi ostale odprte še nekatere podrobnosti. Vodja Nata, Mark Rutte, je znižal pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč, da je treba rešiti še več vprašanj.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po nedeljskih pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi izjavil, da je bil to najbolj produktiven dan od začetka mirovnega procesa. Poudaril je, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj in da bo za dosego dogovora potreben dodaten čas.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Trump je dejal, da se je o tem že pogovarjal z ukrajinskimi predstavniki. Medtem pa prebivalci ukrajinskega mesta Pavlograd, ki leži blizu fronte, izražajo nasprotovanje mirovnim pogojem, ki jih zahteva Trump, saj si želijo mir, vendar ne na tak način.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Turčijo, kjer se bo poskušal dogovoriti o obnovitvi mirovnih pogovorov z Rusijo in izmenjavi vojnih ujetnikov. Letos so v Turčiji že potekala pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki pa niso pripeljala do prekinitve spopadov.

Kremelj je sporočil, da je Rusija še vedno pripravljena na mirovna pogajanja, ki jih podpira Donald Trump, vendar mora Ukrajina pokazati pripravljenost za dialog. Napadi na energetska mesta so se od vrha Trump-Putin na Aljaski avgusta le še okrepili, kar kaže na zastoj v prizadevanjih ZDA za mir v Ukrajini.

Rusija je pripravljena obnoviti mirovna pogajanja z Ukrajino v Istanbulu, je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Odločitev je zdaj na strani Ukrajine, so poročale ruske tiskovne agencije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se ne bo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino. Trump je to izjavil v soboto, poroča agencija Reuters.

Podpredsednik ZDA JD Vance se je v Jeruzalemu srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanyahujem, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi in prihodnosti regije. Vance je poudaril, da so to 'usodni dnevi' na Bližnjem vzhodu. Medtem je Izrael identificiral trupla dveh dodatnih talcev. Senator Marco Rubio naj bi se prav tako srečal z Netanyahujem.

Po poročanju Zerohedge.com naj bi CIA zavajala Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja glede ključnih informacij o Hamasu v kritični fazi mirovnih pogovorov. Intervju z Witkoffom in Kushnerjem razkriva ozadje izraelsko-hamasovskega mirovnega sporazuma v Gazi. Hkrati pa Husseini.substack.com poroča, da naj bi "shadow president" Larry Ellison ciljal na medije in Gazo, pri čemer naj bi Izrael kršil Trumpovo prekinitev ognja.

Po poročanju RedState.com naj bi Donald Trump s svojim vodenjem in izkoriščanjem vpliva dosegel mirovni sporazum v Gazi. Townhall.com pa poroča, da je Zohran Mamdani podal izjavo glede Trumpovega domnevnega mirovnega sporazuma v Gazi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v petek v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom, kjer bosta razpravljala o zračni obrambi in morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Zelenski je omenil možnost financiranja nakupa teh raket z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Trump je izjavil, da se je začela druga faza mirovnih pogovorov v Gazi, pri čemer je poudaril pomembno vlogo Egipta pri dogovoru.

Donald Trump je razglasil 60-dnevno premirje med Izraelom in Hamasom, ki so ga posredovale ZDA s pomočjo Katarja in Egipta. Hamas naj bi zahteval jamstva za trajni mir in izključil predajo orožja. Medtem je Trump odredil izplačilo plač ameriškim vojakom kljub zaustavitvi vlade in obtožil demokrate, da so povzročili zaustavitev. Pojavile so se tudi informacije o njegovih preteklih ukazih za usmrtitev ljudi na venezuelski ribiški ladji.

Visoki voditelj Hamasa, Mousa Abu Marzouk, je izrazil stališče organizacije glede Trumpovega načrta za Gazo, pri čemer je poudaril, da si Hamas želi doseči dogovor, vidi Trumpa kot ključnega igralca pri tem, vendar ne namerava »dvigniti bele zastave«. Hkrati je prišlo do poročil o pogajanjih v Egiptu, kjer naj bi Hamas bil priznan kot pogajalski partner, ne pa uničen. Govori se, da bi Donald Trump lahko zahteval zasluge za končanje konflikta v Gazi.

Donald Trump je pozval Izrael k ustavitvi bombardiranja Gaze, medtem ko je Hamas izrazil pripravljenost za izpustitev talcev in začetek neposrednih pogajanj. Trump je objavil videoposnetek, v katerem je izrazil prepričanje, da je doseganje miru na Bližnjem vzhodu blizu, po dogovoru Hamasa za začetek pogajanj na podlagi njegovega načrta. Hamas je pozdravil Trumpovo izjavo in izrazil pripravljenost za takojšen začetek pogovorov.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je opravičil Katarju za izraelski napad v Dohi med telefonskim pogovorom. Sočasno je v Washington prispela visoka katarska delegacija, ki nadaljuje pogajanja o izpustitvi talcev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju vojne v Gazi blizu. Po njegovih besedah naj bi dogovor privedel do izpustitve talcev in končal vojno.

Donald Trump je nakazal možnost dogovora glede Gaze. Medtem pa je Tony Blair ponudil, da prevzame vodenje v Gazi, kar kaže na diplomatske napore za rešitev situacije v regiji.

Iran je nakazal pripravljenost na ponovna pogajanja z ZDA. Hkrati pa generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi pritiska na Teheran, da omogoči ponovne inšpekcije jedrskega programa. IAEA poudarja, da mora Iran hitro privoliti v nadzor svojega jedrskega programa.

Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na srečanje z Volodimirjem Zelenskim, vendar je postavil pogoj, da se srečanje odvije v Moskvi. Ta zahteva je bila predstavljena kot zaporna in nakazuje na otežene možnosti za neposredna pogajanja med voditeljema.

Mladi Ukrajinci, med njimi finančni analitik Taras Kryvyy, izražajo dvom o možnosti mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Medtem pa nekdanji ukrajinski poslanec obtožuje predsednika Zelenskega, da stoji za smrtjo politika Parubija, kar nakazuje na notranje politične spletke v državi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki je obljubljal hitro rešitev konflikta v Ukrajini, zdaj prepušča pogovore Vladimirju Putinu in Volodimirju Zelenskemu. Medtem ko nekateri analitiki menijo, da bo vojna odločena na bojišču, se Trumpove mirovne pobude, ki so se začele s srečanjem s Putinom na Aljaski, soočajo z zastoji in spremembami smeri.

Članek na lantidiplomatico.it kritizira evropske politične elite in njihovo vlogo v mednarodnih odnosih, pri čemer trdi, da EU vztraja pri pojmovanju vojne kot miru. Hkrati članek na eunews.it poroča, da zavezniki Ukrajine iščejo skupno stališče glede varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu konflikta, medtem ko Moskva ohlaja pričakovanja glede morebitnega bilateralnega srečanja med Putinom in Zelenskim. Pogovori o konkretni obliki zavezniške podpore še potekajo, medtem ko ozemeljska vprašanja ostajajo ovira na poti k miru.

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Iran bo nadaljeval pogovore z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) glede svojega jedrskega programa. Napovedujejo novo rundo pogajanj v prihodnjih dneh.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Aljaski je prineslo različne interpretacije. Paul Craig Roberts poroča, da je Trump opustil zahtevo po prekinitvi ognja in se osredotočil na iskanje trajnega miru. Steve Witkoff, eden od udeležencev srečanja, pa je za CNN izjavil, da se je Rusija praktično predala ZDA.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih v zvezi z možno mirovno konferenco med ruskim predsednikom Putinom in ameriškim predsednikom Trumpom. Poudarjajo, da naj bi ukrajinski predsednik Zelenski aktivno poskušal sabotirati te pogovore. Različni viri namigujejo, da je Zelenski v težkem položaju, saj se sooča s težavami v vojski in pritiskom za mirovna pogajanja. Obstajajo tudi navedbe o insceniranih napadih, ki naj bi jih Ukrajina in NATO pripisovala Rusiji. Članki nasprotno izpostavljajo tudi željo obeh strani, tako Rusije kot ZDA, po uspešnem vrhu.

Peter Pellegrini vidi v morebitnih pogajanjih med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom priložnost za končanje vojne v Ukrajini in upa, da bo vrh na Aljaski umiril napete mednarodne razmere. Hkrati pa ameriška administracija, kot je dejal podpredsednik JD Vance, raziskuje možnost organizacije srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim.

Vladimir Putin je predlagal mirovni načrt, medtem ko Evropa poudarja pomembnost vzajemnosti namesto enostranskih ozemeljskih koncesij. Medtem se pojavljajo poročila o zavrnitvi mirovnih pogojev, ki jih je predlagal Donald Trump, in sicer s strani ukrajinskega predsednika Zelenskega. Razprave o srečanju Trumpa in Putina glede oblikovanja pogojev prekinitve ognja so bile prav tako zavrnjene.

Interni dokumenti razkrivajo, da so predlogi Hamasa prišli pred agresivnim izbruhom Donalda Trumpa, ki je skupaj z Benjaminom Netanjahujem grozil s še bolj nasilnimi "alternativami" pogajanjem o prekinitvi ognja. Politični vodja Hamasa, Khalil Al-Hayya, je ostro kritiziral "izsiljevanje" s strani ZDA in Izraela. Donald Trump je ponovil, da je Hamas odgovoren za trpljenje ljudi v Gazi, rekoč, da bi Hamas lahko končal humanitarno krizo v Gazi.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da Iran pričakuje od ZDA, da se zavežejo k plačilu odškodnine za škodo, ki je nastala med nedavnimi napadi. Kot pogoj za ponovni začetek pogajanj je postavil, da ZDA kompenzirajo Iran za izgube, nastale med vojaškimi operacijami prejšnji mesec. Minister je poudaril, da dogovor ni mogoč, dokler Trump zahteva popolno prekinitev bogatenja urana v Iranu, in dodal, da bi Washington moral pomisleke reševati s pogajanji.