Peter Pellegrini vidi v morebitnih pogajanjih med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom priložnost za končanje vojne v Ukrajini in upa, da bo vrh na Aljaski umiril napete mednarodne razmere. Hkrati pa ameriška administracija, kot je dejal podpredsednik JD Vance, raziskuje možnost organizacije srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Donald Trump je izjavil, da ga je Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na predsedniško rezidenco v Rusiji in da ga je to zelo razjezilo. Kremelj naj bi uporabil domnevni napad za grožnje o reviziji sporazumov z ZDA in Ukrajino. Zelenski je zanikal ruske obtožbe.
Bela hiša je sporočila, da v bližnji prihodnosti ne načrtuje srečanja med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, čeprav je Trump prejšnji teden napovedal srečanje v Budimpešti. Slovaški premier Robert Fico pa je izjavil, da obstajajo poskusi, da bi preprečili srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav so srečanje nekateri mediji označili za uspeh, saj naj bi bili dogovorjeni ključni varnostni jamstvi in določene točke mirovnega načrta, ostaja poljski premier Donald Tusk skeptičen. Tusk je opozoril, da je do končnega dogovora še daleč in da bi Zahod ter Ukrajina lahko izgubila to konfrontacijo, če bo Rusiji uspelo razdeliti zaveznice.
Trump je po srečanju izrazil razumevanje za stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina glede nevzdržnosti začasnega premirja med pripravami na referendume v Ukrajini. Po navedbah ameriškega predsednika Putin meni, da bi premirje le odložilo spopad in omogočilo ponovno oboroževanje. Hkrati pa ukrajinska stran in nekateri evropski diplomati, kot je poljski predstavnik Marcin Przydacz, opozarjajo na popolno pomanjkanje zaupanja v Kremelj, saj se bojijo, da bi Rusija pogajanja izrabila zgolj za strateški premor pred novimi napadi. Vprašanje ozemeljskih meja, predvsem prihodnost Donbasa, ostaja ena najtežjih točk pogajanj, ki še ni bila razrešena.
Poleg Putinovega komentarja o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi temeljil na posodobljeni različici predloga po srečanju s Trumpom na Aljaski, so se pojavile informacije o Kirillu Dmitrijevu, posebnem odposlancu Vladimirja Putina, ki naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino. Predlog načrta predvideva priznanje Krima ter celotnih regij Doneck in Lugansk kot ruskih, medtem ko naj bi se preostala ozemlja razdelila glede na frontno linijo. ZDA naj bi Ukrajini predlagale mirovni načrt v 28 točkah, ki je pritegnil pozornost tako Putina kot Zelenskega.
Donald Trump naj bi nakazal prenos odgovornosti za vojno v Ukrajini na Evropo, pri čemer naj bi izkoristil situacijo za lastno politično korist. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem govoru na Valdaju izpostavil stališča Moskve o ključnih vprašanjih. Zaradi proračunske krize v Washingtonu naj bi prihajalo do zamud pri pošiljanju orožja Ukrajini.
Viktor Orban naj bi zagotovil varen vstop in izstop Putina iz Madžarske za srečanje s Trumpom v Budimpešti. Trump naj bi pred odobritvijo prodaje raket Tomahawk Ukrajini želel o tem govoriti s Putinom. Po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom je bil predlagan projekt »Putin-Trump tunela« pod Beringovo ožino.
Dogajanje v Ukrajini ima posreden vpliv na varnostno situacijo in gospodarske razmere v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.