Po poročilih naj bi Donald Trump venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru zagotovil varnost za njega in njegovo družino, če zapustijo državo. Trump naj bi Maduru tudi postavil ultimat za odstop do 28. novembra, vendar ga je Maduro zavrnil. ZDA bodo nadaljevale z deportacijami nezakonitih migrantov v Venezuelo, kljub Trumpovi izjavi, da bi morali zračni prostor te države obravnavati kot zaprt.

Republikanci so bili opozorjeni na možnost izgube več sedežev v Virginiji zaradi načrtovanega Trumpovega načrta, medtem ko so nekateri v stranki pozivali k nadaljevanju agende MAGA kljub nedavnim volilnim spodrsljajem. Analitiki so opozorili, da se republikanci pripravljajo na novo past s predlaganim zmanjšanjem sredstev za Medicaid. CNN je poročal, da lahko demokrati zmagajo v državah, kot je Tennessee, s kandidiranjem levo od Mamdanija.

Republikanec Matt Van Epps je tesno zmagal na posebnih volitvah v 7. kongresnem okrožju Tennesseeja, kar je sprožilo zaskrbljenost med republikanci glede prihodnjih volitev. Zmaga je bila tesna kljub podpori Donalda Trumpa in preureditvi volilnih okrajev. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson se je znašel pod kritiko zaradi domnevnega favoriziranja republikancev pri zaprisegi novoizvoljenih članov.

ZDA bodo nadaljevale s poleti za deportacijo nezakonitih migrantov v Venezuelo, kljub Trumpovim izjavam o zaprtju zračnega prostora. Papež Leo je pozval Trumpovo administracijo, naj ne poskuša odstraniti Nicolása Madura s silo. Domnevni Trumpov ultimat Maduru, naj zapusti državo, se je iztekel brez incidentov. Lindsey Graham je bil kritiziran zaradi poziva papežu, naj bo 'na pravi strani zgodovine'.

Pogovori med Washingtonom in Kijevom v zasebnem klubu Shell Bay v južni Floridi so bili "težki, a zelo konstruktivni". Glavni točki nesoglasja ostajata varnostna jamstva za Ukrajino in ozemeljska vprašanja. V pogovorih so sodelovali ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in zet predsednika Donalda Trumpa, Jared Kushner. Razpravljali so tudi o možnih časovnicah za prihodnje volitve.

Rusija je začela umikati svoje državljane iz Venezuele in prekinila lete v Caracas. Analitiki ocenjujejo, da ta nenadna poteza nakazuje pomemben premik v stališču Moskve do režima Nicolasa Madura, še posebej ob naraščajočem vojaškem pritisku ZDA na Caracas.

Donald Trump je potrdil, da je opravil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Trump naj bi Maduru ukazal, naj zapusti državo, a je Maduro to zavrnil in poslal sporočilo kljubovanja. Prav tako je Trump ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo.

Andrew Egger in Will Saletan sta obravnavala presenetljivo potezo Trumpa, da pomilosti nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil obsojen v ZDA. V Hondurasu so potekale predsedniške volitve, medtem ko je Trump pozval svoje podpornike v Tennesseeju, naj podprejo republikanskega kandidata Matta Van Eppsa na posebnih volitvah.

J.B. Shurk v American Thinker povzema esej analitika »Sundance«, ki opozarja na porast tiranije med pandemijo COVID-19, cenzuro Bidenove administracije in medijske lažne narative, ki podpirajo vojno med Natom in Rusijo v Ukrajini. »Sundance« zaključuje, da so zahodnjaki v zlorabljajočem odnosu do svojih vlad.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek v Elizejski palači v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje je potekalo v času, ko se pospešujejo mirovni pogovori glede konflikta v Ukrajini.

Poljska vlada Donalda Tuska je zaskrbljena, da bi Rusija lahko imela preveliko korist od morebitnega mirovnega sporazuma v Ukrajini. Tusk želi, da bi Kijev ostal pri svoji možnosti za vstop v NATO, vendar ne želi zagotoviti lastnih vojakov kot varnostno jamstvo. Evropski politiki se obnašajo, kot da so na zmagovalni poti in da mora Rusija prositi za mir. Haisenko meni, da želijo Rusiji vsiliti diktat miru. Mantra evropskih politikov je ponavljanje, da se je treba pogajati o miru.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ob državnem prazniku Romunije poslal pismo romunskemu predsedniku Nicușorju Danu, v katerem je poudaril močne vezi med državama in strateško vlogo Romunije v regiji Črnega morja.

Papež Lev XIV. je med letom v Libanon na tiskovni konferenci izjavil, da je rešitev z dvema državama edina pravična rešitev za izraelsko-palestinski konflikt. Izraelski premier Benjamin Netanjahu že dolgo zavrača ustanovitev neodvisne palestinske države, vendar papež vidi to rešitev kot edino sprejemljivo.

Venezuela je obsodila potezo ZDA, ki naj bi "zapirale" venezuelski zračni prostor, in jo označila za kolonialistično grožnjo. ZDA so namreč okrepile prisotnost vojaških sil v Karibih, kar po mnenju nekaterih nakazuje na bližajoči se poskus državnega udara v Venezueli. Rusija in Kitajska naj bi bile zaskrbljene zaradi morebitnega posredovanja ZDA v Venezueli.

Po poročanju Andrewa Korybka bi lahko bil ukrajinski predsednik Zelenski naslednji na udaru, po tem, ko je bil aretiran Jermak. To bi se lahko zgodilo, če Zelenski ne bo izpolnil Trumpovih zahtev po miru. V tem primeru ni izključeno, da bi bil tudi sam formalno vpleten v škandal kot katalizator za državni udar, ki ga podpirajo ZDA in izvajajo njegovi domači zavezniki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno zaprosil predsednika Icchaka Hercoga za pomilostitev. Netanjahu je utemeljil, da je hitra končanje korupcijskega procesa, ki teče proti njemu, nujno za »nacionalno spravo«. Dejal je, da je konec procesa, ki se je začel pred nekaj leti, v nacionalnem interesu Izraela.

Predsednik Donald Trump je nenadoma ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in okoli nje, kar je dodatno zaostrilo napetosti. Medtem je Wall Street Journal poročal, da so ZDA simulirale zračne napade na Venezuelo.

Madžarski premier Viktor Orban je posvaril, da bi priznanje neuspeha Ukrajine v konfliktu z Rusijo povzročilo "politični potres" v Evropi. Obtožil je Zahod, da konflikt spreminja v posel, in napovedal, da se zahodni voditelji pripravljajo na pošiljanje vojske. Orban je te izjave podal po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi, kjer so razpravljali o Ukrajini, trgovini in energetiki. Madžarska kljub diplomatskemu bojkotu EU ne popušča pritiskom za prekinitev vezi z Rusijo.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je odpovedal srečanje z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom zaradi njegovega nedavnega obiska v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nawrocki se bo sicer udeležil vrha Višegrajske skupine na Madžarskem, vendar se z Orbánom ne bo ločeno srečal. Odločitev je bila sprejeta zaradi proruskega stališča madžarskega premierja in podpore iskanju načinov za končanje vojne v Ukrajini.

Visoki uradniki Trumpove administracije, vključno z Marcom Rubiom in Witkoffom, so se v Miamiju sestali z ukrajinskimi pogajalci, da bi spodbudili mirovni dogovor za konec vojne med Rusijo in Ukrajino. Marco Rubio je srečanje označil za zelo produktivno, vendar je dodal, da je še veliko dela. Donald Trump je izrazil prepričanje, da je dosega dogovora med Ukrajino in Rusijo zelo verjetna.

Predsednik Donald Trump je napovedal, da bo trajno ustavil migracije iz 'držav tretjega sveta', pri čemer se je skliceval na zakon o priseljevanju in državljanstvu. Ta odločitev je bila sprejeta po streljanju v Washingtonu, D.C., kjer sta bila ranjena dva pripadnika Nacionalne garde. Trump je dejal, da bo ta premor omogočil ameriškemu sistemu, da si popolnoma opomore.

Japonska je zanikala poročilo, da je ameriški predsednik Donald Trump svetoval premierki Sanae Takaichi, naj se vzdrži izzivanja kitajskega režima glede Tajvana. Japonska premierka je odgovarjala na vprašanja novinarjev.

Mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino se sooča z odporom v Washingtonu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski išče načine za pomiritev Trumpa in rešitev težav, povezanih z mirovnim načrtom. Želi tudi, da bi ukrajinska družba pozabila na primer Mindič.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 4. in 5. decembra obiskal Indijo na povabilo indijskega premierja Narendre Modija. Namen obiska je bil okrepiti dvostranske odnose med državama in oblikovati vizijo za prihodnje sodelovanje.

Po poročanju Washington Posta naj bi obrambni minister Pete Hegseth ukazal ubijanje neoboroženih ljudi na Karibskem morju. Hegseth obtožbe ni zanikal, temveč je poročanje označil za lažno in usmerjeno v diskreditacijo. Zagovarjal je "smrtonosne udare" proti domnevnim "narko-teroristom". Hkrati je Donald Trump napovedal pomilostitev nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernandeza, ki je bil leta 2024 obsojen zaradi trgovine z drogami in orožjem na 45 let zapora.

Dansko zunanje ministrstvo je ustanovilo posebno nočno službo, imenovano 'nočna straža', za spremljanje komentarjev in javnih aktivnosti predsednika Donalda Trumpa, ko v Kopenhagnu spijo. Služba je bila ustanovljena po sporu glede Grenlandije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k volitvah kandidata Asfure na predsedniških volitvah v Hondurasu. Hkrati je napadel kandidatko Rixi Moncado, češ da je »komunistka«, Salvadora Nasralla pa je označil za »skoraj komunista«.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA "zelo kmalu" začele ukrepati proti tihotapcem drog v Venezueli tudi na kopnem. Trump je že septembra odredil napade na ladje, ki naj bi prevažale droge v Karibskem morju, in razmišljal o atentatu na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Prav tako je napovedal možnost novih vojaških operacij v Venezueli, s čimer se stopnjujejo napetosti z južnoameriško državo.

Rusija je napovedala zaprtje poljskega generalnega konzulata v Irkutsku kot odgovor na zaprtje zadnjega ruskega konzulata v Gdansk-u s strani Poljske. Rusko zunanje ministrstvo je poljskega veleposlanika obvestilo o odločitvi, ki bo začela veljati 30. decembra. Poljska stran meni, da za zaprtje konzulata ni razlogov, saj ne organizira terorističnih dejanj v Rusiji.

Članek namiguje na domnevno povezavo med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nepremičninskim mogotcem Witkoffom. Poleg tega Putin trdi, da ZDA razumejo kompleksnost situacije v Ukrajini.

Elliott Abrams je ponovno pozval k »popravilu« Venezuele, države, ki je ne razume in ne spoštuje, vendar meni, da jo ima pravico preurediti. Njegov predlog je prežet z miselnostjo hladne vojne in kolonializma, ki je zaznamovala njegovo delo v osemdesetih letih.

Senator Rand Paul je izjavil, da bi Trumpovo podpihovanje vojne v Latinski Ameriki lahko razbilo Republikansko stranko. Paul je dejal, da bi invazija na Venezuelo ali ponovna podpora Ukrajini povzročila razdrobljenost gibanja, ki podpira predsednika Trumpa, saj so mnogi privrženci podpirali Trumpa zaradi njegove zadržanosti do vključevanja v tuje vojne.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Ruska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da si britanske službe prizadevajo diskreditirati Trumpa, da bi spodkopale njegova prizadevanja za rešitev konflikta, iz katerega imajo koristi. Bloomberg je objavil poročilo, ki naj bi vsebovalo te informacije.

Donald Trump je branil svojega uradnika Steva Witkoffa v zvezi z mirovnim načrtom za Ukrajino, pri čemer naj bi njegovo vztrajno prizadevanje za Nobelovo nagrado za mir ohranjalo Ukrajino pri življenju. Pojavile so se kritike, da Trumpov načrt ogroža Evropo in predstavlja strateški poraz za Ukrajino. Poudarjeno je bilo, da je načrt nesprejemljiv za tiste, ki verjamejo v pravno državo in podpirajo evropsko varnost. Obstajajo tudi ugibanja, da naj bi Marco Rubio vplival na Trumpov mirovni načrt za Ukrajino.

Andrew Korybko v članku trdi, da nemška hegemonija nad Srednjo in Vzhodno Evropo ogroža že tako omejeno suverenost Poljske. Po mnenju avtorja bi lahko ZDA to preprečile s podporo, vendar bi to pomenilo podreditev Poljske "Pax Americana" pod vodstvom Trumpa 2.0.

Donald Trump se trudi doseči mirovne sporazume, medtem ko podpredsednik JD Vance zavzema izolacionistično stališče glede vojne v Ukrajini. Analitiki so presenečeni nad Vanceovimi potezami, ki jih Trump spodkopava na mednarodnem prizorišču. Vance je javno hvalil Trumpova prizadevanja za končanje vojne in celo dejal, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, obenem pa kritizira člane lastne stranke, ki ne podpirajo spornega mirovnega načrta za Ukrajino.

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

V južnem predmestju Bejruta se je na pogrebu vojaškega vodje Hezbollaha, Haythama Alija Tabatabaija, ki ga je v nedeljo v ciljnem napadu ubil Izrael, zbralo več tisoč podpornikov Hezbollaha. Ti so vzklikali slogane proti Izraelu in ZDA. Tabatabai je bil ubit v izraelskem napadu na južnem obrobju libanonske prestolnice.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom v Pragi kritiziral Evropsko unijo in jo obtožil centralizacije moči ter poseganja v suverenost držav članic. Na Karlovi univerzi je izrazil podporo EU, vendar poudaril, da si ne želi prevelike centralizacije in federalizacije, kjer bi dve največji državi imeli preveč moči. Izpostavil je tudi nevarnost ruskega imperializma.

Senator Rand Paul (republikanec iz Kentuckyja) je izjavil, da bi morebitna invazija Venezuele s strani administracije Donalda Trumpa povzročila močan odziv baze MAGA, kar bi lahko privedlo do razpada tega gibanja. Paul je v intervjuju za Libertarian publikacijo Reason dejal, da bo Trumpova baza zelo negativno sprejela invazijo.

Andrej Babiš je po seji koalicijske vlade ANO, SPD in Motoristov v Průhonicah sporočil, da bo jutri predsedniku Petru Pavlu predal imena ministrov. Opozoril je, da se državnega proračuna ne da popraviti, saj naj bi manjkalo 95 milijard kron, zato meni, da ga je treba predelati.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Po poročilih naj bi predsednik Trump pripravljal označitev Muslimanske bratovščine za tujo teroristično organizacijo. Ukrep naj bi bil del Trumpove strategije v boju proti terorizmu.

Po srečanju Trumpa in Putina v Anchorageu na Aljaski in predlaganem srečanju v Budimpešti se je zdelo, da je diplomatska pot med ZDA in Rusijo zamrla. Paul Craig Roberts analizira ruski predlog za končanje konflikta in Trumpov predlog, ki naj bi Putinu ponujal več od ruskega.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ukrajinske oblasti niso izrazile hvaležnosti za prizadevanja ZDA. Ob tem je ponovil svojo trditev, da se vojna v Ukrajini ne bi nikoli zgodila, če bi ZDA in Ukrajina imeli močno in pravilno vodstvo. Medtem Trumpove odločitve o vojni in miru v Evropi temeljijo na intuiciji in vračanju k zahodnim ruskim klišejem.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Predsednik Karol Nawrocki se je z ženo odpravil na obisk v Prago. Predvideno je srečanje s češkim predsednikom Petrom Pavlom in njegovo ženo Evo Pavlovo. Med obiskom naj bi se srečal tudi z Andrejem Babišem, možnim prihodnjim premierjem.

Donald Trump je izjavil, da njegova ponudba glede Ukrajine ni dokončna, hkrati pa se sooča z vse večjim pritiskom, saj vplivni podporniki dvomijo o njegovi podpori po objavi dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Trump je dejal, da se bo Ukrajina borila, dokler bo želela, če ne bo sprejela mirovnega sporazuma.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.