Nekdanji britanski premier Tony Blair ne bo sodeloval v odboru za mir v Gazi, ki ga vodi ameriški predsednik Donald Trump. Po poročanju Financial Timesa naj bi bil Blair izključen zaradi pritiska več arabskih in muslimanskih držav. Podrobnosti o odboru za mir ostajajo nejasne, vendar naj bi Blair poskušal vplivati na mirovne načrte za Gazo.

Romunski predsednik Nicușor Dan se je v torek v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Elizejski palači. To je bil prvi uradni obisk Nicușorja Dana, odkar je prevzel funkcijo. Pred srečanjem z Macronom se je Dan sestal s predstavniki romunske skupnosti, kjer naj bi imel nerazumljiv govor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je po obiskih v Londonu in Bruslju v torek v Rimu srečal s papežem Leonom XIV. v papeški rezidenci Castel Gandolfo. Popoldne je opravil še pogovor z italijansko premierko Giorgio Meloni. To je bilo njuno drugo srečanje v petih mesecih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povabil poljskega predsednika Karola Nawrockega na obisk v Ukrajino in izrazil pripravljenost za srečanje. Poljska stran je potrdila, da potekajo diplomatska prizadevanja za določitev datuma srečanja. Odziv poljske predsedniške palače poudarja pomembnost odnosov z Ukrajino, a obenem omenja potrebo po simetriji v odnosih in priznanju poljske pomoči.

Izrael je zavrnil predlog Katarja in Turčije, ki predvideva prenos orožja Hamasa na Palestinsko upravo, ki naj bi upravljala Gazo, ali njegovo skladiščenje pod mednarodnim nadzorom. Izraelski viri poročajo, da načrt ni sprejemljiv.

Japonska naj bi pritiskala na Združene države, da okrepijo javno podporo premierki Sanae Takaichi v sporu s Kitajsko, ki ga je sprožila njena nedavna izjava o pripravljenosti braniti Tajvan. Japonska vlada naj bi bila razočarana nad, po njihovem mnenju, nezadostno podporo Washingtona, potem ko je ameriški veleposlanik v Tokiu George Glass prejšnji mesec dejal, da imata Trump in njegova ekipa 'njeno podporo'.

Posebni odposlanec ZDA za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da so se "dobronamerne monarhije" na Bližnjem vzhodu "najbolje obnesle". Na panelu o Siriji med forumom v Dohi je Barrack pohvalil sirsko upravo predsednika Ahmada al-Sharaa za "epski" in "herojski" dosežek po padcu Bašarja al-Assada decembra 2024. Barrack je posvaril pred zahodnimi prizadevanji za vsiljevanje demokratičnih modelov na Bližnjem vzhodu, saj naj takšne pobude "niso bile uspešne". Njegove izjave so sprožile kritike, saj so ZDA podprle številne bližnjevzhodne monarhije, ki so znane po kršenju človekovih pravic.

Ministri notranjih zadev Evropske unije so se dogovorili o novih pravilih za boj proti ilegalnim migracijam. Hrvaški minister Davor Božinović je izpostavil, da bodo novi ukrepi prispevali k varnosti in razbremenitvi hrvaških meja. Hrvaška je bila izvzeta iz spornega sklada solidarnosti.

Po poročanju New York Timesa so svetovalci leta 2020 opozorili takratnega predsednika Joeja Bidna, da bi njegovi načrti glede migracij lahko povzročili "kaos" na ameriški meji. Opozorili so ga, da bi sistem lahko bil preobremenjen in da bi to lahko Donaldu Trumpu prineslo drugi mandat. Biden naj bi ta opozorila ignoriral.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi se 29. decembra srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v njegovem letovišču Mar-a-Lago na Floridi, je poročal dopisnik Jerusalem Posta Lahav Harkov.

Napetosti med Tajsko in Kambodžo so se zaostrile, ko so tajska letala F-16 izvedla zračne napade na kambodžanske artilerijske položaje in poveljniške centre v provinci Odar Mianchei. Do napadov je prišlo po tem, ko so kambodžanske granate in rakete ubile dva tajska vojaka in ranile štiri v Ubon Račatani. Spopadi so trajali več kot 30 minut, meje so bile zaprte, evakuiranih pa je bilo več kot 385.000 Tajcev. Tajska je izvedla zračne napade, da bi zadušila napade s strani Kambodže.

Države članice Evropske unije so se dogovorile o strožjih pravilih glede izgonov zavrnjenih prosilcev za azil. Cilj je povečati pritisk na te osebe in učinkoviteje izvajati postopke odstranitve. Predvidene so spremembe, ki bi omogočale zavračanje prosilcev za azil že na zunanjih mejah EU.

Po kritikah Donalda Trumpa naj bi bil Zelenski pripravljen razmisliti o izvedbi volitev v Ukrajini, pri čemer bi za pomoč pri zagotavljanju varnosti zaprosil ZDA in Evropo. Trumpovi odposlanci naj bi Zelenskemu postavili ultimat, v katerem mu dajejo le nekaj dni časa za odgovor na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske koncesije.

Rusija je izrazila globoko zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v južnem Karibskem morju in posvarila pred morebitnim prehodom v neposredno vojaško akcijo. Kremelj je poudaril, da Moskva stoji ob strani Caracasu in pozval administracijo Trumpa, naj se izogne zaostrovanju napetosti, ki bi lahko privedle do odprtega in nepotrebnega konflikta. Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je kritiziral željo Washingtona po vzpostavitvi brezpogojne prevlade v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela "zelo kmalu". Izjava prihaja v času občutljivih pogovorov o nadaljevanju prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom.

Senator Rand Paul se je pridružil drugim senatorjem v poskusu preprečitve enostranskih napadov predsednika Trumpa na Venezuelo. Medtem je Trump izrazil nezadovoljstvo nad teksaškim kongresnikom Henryjem Cuellarjem, ki se je vrnil k demokratom po tem, ko ga je Trump pomilostil zaradi obtožb o korupciji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da se bo decembra srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje naj bi bilo osredotočeno na dvostransko sodelovanje, regionalno varnost in dogajanje na Bližnjem vzhodu. Netanjahu je poudaril, da ostaja politična priključitev Zahodnega brega predmet razprav.

Predsednik Karol Nawrocki je izrazil razočaranje nad izjavami premierja Donalda Tuska glede reparacij od Nemčije. Poudaril je, da bi moralo biti vprašanje reparacij enotno stališče vseh političnih akterjev in da je pričakoval usklajenost z Tuskom pri tem vprašanju.

Kanada je z veliko zamudo umaknila sirsko vladajočo organizacijo HTS (Hayat Tahrir al-Sham) s svojega seznama terorističnih organizacij. To se je zgodilo eno leto po tem, ko je bil nekdanji predsednik Bašar al-Asad strmoglavljen in je pobegnil v Moskvo. HTS je nastala iz sirske al-Kaide, kar povzroča zadrego.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je imel dolg in konstruktiven telefonski pogovor s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Poljske teme niso bile omenjene.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je izrazil prepričanje v izboljšanje odnosov s Češko in ponovno vzpostavitev medvladnih posvetovanj po imenovanju Andreja Babiša, predsednika stranke ANO, za češkega premierja. Pellegrini je pohvalil nedavni obisk delegacije, ki jo je vodil novi predsednik češkega parlamenta Tomio Okamura, in dejal, da se ne namerava srečati s predstavniki prihodnje češke opozicije med njihovim napovedanim obiskom Bratislave.

Predsednik Donald Trump je sodeloval pri žrebu za svetovno prvenstvo v nogometu na Kennedyjevem centru in se ob tem pošalil. Prejel je tudi nagrado FIFA za mir od predsednika FIFA Giannija Infantina. Trump je tudi pozval k spremembi imena za ameriški nogomet.

Velika Britanija je uvedla nove sankcije proti Rusiji po javni preiskavi o smrti ženske, ki je bila leta 2018 v Veliki Britaniji zastrupljena z živčnim strupom novičok. Preiskava je za njeno smrt okrivila ruskega predsednika Vladimirja Putina. London je tudi poklical veleposlanika Kremlja, da bi se odzval na ugotovitve preiskave in na, kot so dejali, »tekočo kampanjo sovražnih dejavnosti« proti Veliki Britaniji. Zaključek javne preiskave o smrti Dawn Sturgess je, da je Putin odgovoren.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z "zelo, zelo strogimi" sankcijami proti Rusiji in Ukrajini, če mirovni pogovori ne bodo uspešni. Hkrati naj bi Rusija vsa pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini vodila izključno s Trumpom. Pogajanja otežujejo interesi ameriškega vojaško-varnostnega kompleksa, ki s konfliktom ustvarja dobiček.

Predsednika Ruande, Paul Kagame, in Demokratične republike Kongo, Félix Tshisekedi, sta v Washingtonu podpisala mirovni sporazum, s katerim naj bi končali desetletja trajajoč konflikt med državama. Pri podpisu je sodeloval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil deležen pohval za svoje posredovanje pri doseganju dogovora. Sporazum naj bi prinesel mir v vzhodni Kongo, kjer se konžanska vojska bori proti oboroženim skupinam, ki jih podpira sosednja Ruanda.

Član italijanske Demokratske stranke (PD) Piero Fassino je obiskal Izrael in izrazil podporo državi, kar je sprožilo kritike. Giorgio Cremaschi v članku kritizira Fassina zaradi izražanja podpore državi, ki jo označuje kot genocidno, zlasti v luči nedavnih smrti palestinskih otrok. Drugi člani stranke, kot je Pina Picierno, so opozorili na antisemitizem. Razprava se osredotoča na stališče PD glede izraelsko-palestinskega konflikta.

Vladimir Putin je zaključil dvodnevni obisk v New Delhiju, kjer je z indijskim premierjem Modijem razpravljal o poglobitvi gospodarskih in strateških vezi. Putin je obljubil neprekinjene dobave poceni nafte Indiji in skupno proizvodnjo orožja, pri tem pa se je vprašal o morebitnem kaznovanju Indije s strani ZDA.

Trumpova administracija je bila obtožena nezakonitega ubijanja civilistov, kar so priznali, a trdijo, da ni bilo ‘nezakonito’. Donald Trump je pomilostil Tima Leiwekeja, soustanovitelja Oak View Group, le nekaj mesecev po tem, ko ga je ministrstvo za pravosodje obtožilo goljufije pri ponudbah. Zvezna velika porota je Leiwekeja obtožila po preiskavi ministrstva.

Poročilo New York Timesa razkriva, da ameriška diplomacija doživlja krizo, saj kar 98 odstotkov diplomatov poroča o strmem padcu morale na delovnem mestu po prihodu Trumpove administracije januarja. Predsednik Ameriškega združenja zunanjih služb (A.F.S.A.), John Dinkelman, opozarja, da se ameriški diplomatski službi povzroča škoda, ki jo bo država čutila desetletja. Prihajajoče poročilo A.F.S.A. svari, da se ameriška diplomatska zmogljivost 'uničuje od znotraj', saj so izkušeni diplomati odpuščeni ali zapuščajo svoje vladne vloge.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije leta 2026, ker je bilo Izraelu dovoljeno sodelovanje. Odločitev Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje, je sprožila val neodobravanja.

Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, je na družbenem omrežju X delila članek, ki poziva k zamenjavi režima v Venezueli s podporo Donalda Trumpa. Objava prihaja v času, ko administracija ZDA razmišlja o možnosti vojaškega posredovanja v državi. Članek je napisala María Corina Machado, venezuelska aktivistka in voditeljica opozicije proti predsedniku Nicolásu Maduru, ki je prejemnica Nobelove nagrade za leto 2025. Medtem kritiki opozarjajo, da ZDA nimajo pravne podlage za napad na Venezuelo ali za strmoglavljenje njene vlade.

V iztečenem posnetku telefonskega pogovora med evropskimi voditelji, ki ga je objavil nemški Spiegel, je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi Združene države lahko 'izdale' Ukrajino. Razprava je potekala o tem, kako zaščititi Kijev v morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, pri tem pa naj bi se evropski voditelji bali, da bo Washington zapustil Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev.

Predsednik Trump je poslal kratko, ročno napisano pismo sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, nekdanjemu voditelju Al-Kaide, ki je s svojo skupino džihadistov, znano kot Hayat Tahrir al-Sham (HTS), pred skoraj enim letom prevzel oblast v Damasku. V pismu je Trump zapisal: "Ahmed, ti boš velik voditelj – in Združene države ti bodo pomagale!"

Mreža MSNBC je poostren nadzor nad migracijami iz držav v težavah s strani predsednika Trumpa označila za "belo nacionalistično agendo". Komentatorji so sprožili ostre rasistične napade, kar kaže na paniko v mreži, ki je zdaj znana kot MSNOW.

Predsednik Donald Trump se je znašel pod plazom kritik, potem ko je somalijske priseljence označil za 'smeti' in izpostavil kongresnico Ilhan Omar, ki je v Združene države Amerike prispela leta 1995, ko je njena družina pobegnila pred somalijsko državljansko vojno. Omarjeva je Trumpove izjave označila za demonizacijo etničnih skupin.

Dogovor med Ruando in Demokratično republiko Kongo, ki ga je posredovala administracija Donalda Trumpa, ni prinesel miru. Hkrati so v ZDA Inštitut za mir preimenovali po Trumpu in njegovo ime dodali na sedež organizacije, kar je sprožilo spore glede nadzora nad inštitutom.

Prizadevanja Nicolása Madura za pogajanja o varnem izhodu iz oblasti so propadla, saj je ameriški predsednik Trump zavrnil njegove zahteve, ki so vključevale amnestijo in odpravo sankcij. Domnevni ameriški rok za Madurov odhod je minil brez incidentov, povečuje pa se nadzor nad domnevnimi vojnimi zločini v nedavnih napadih na Karibe.

Nekdanji uradnik Trumpove administracije, Robert Spalding, je napovedal spremembo režima v Venezueli do božiča, medtem ko ZDA zaostrujejo odnos do države. Nicolás Maduro je potrdil, da je bil telefonski pogovor z Donaldom Trumpom prisrčen. Senatorji so ponovno uvedli zakon o vojnih pooblastilih. Medijske hiše so ignorirale izjavo nekdanjega vodje venezuelske vojaške obveščevalne službe Huga "El Pollo" Carvajala.

Japonska premierka Sanae Takaichi se očitno umika pred nedavnimi zaostrenimi kazenskimi ukrepi, ki jih je Kitajska uvedla proti Tokiu na področjih trgovine, diplomacije in turizma. Peking že tedne stopnjuje pritisk, potem ko je nova japonska vlada izrazila podporo Tajvanu.

Jared Kushner, zet nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je znašel pod drobnogledom zaradi svoje vloge v zunanji politiki ZDA. Analitik Judd Legum trdi, da je Kushner s svojim sodelovanjem v pogajanjih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede potencialnega mirovnega sporazuma v Ukrajini in pri pogajanjih o Gazi verjetno kršil zakon, saj bi kot predstavnik Trumpove administracije lahko bil opredeljen kot poseben vladni uslužbenec. Poleg tega je politologinja Laurence Nardon kritizirala Trumpovo zunanjo politiko, ki naj bi s svojim ignoriranjem mednarodnega prava in ustaljenih zavezništev jezila Trumpove podpornike.

Trumpova administracija je začasno ustavila obdelavo prošenj za priselitev in azil iz 19 držav, ki jih obravnava kot 'visoko tvegane'. Ukrep je bil uveden zaradi varnostnih preverjanj in razgovorov, prizadetih pa je več držav, vključno z Afganistanom in Somalijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi nacionalne varnosti in javne varnosti.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zagrozil Donaldu Trumpu po njegovi izjavi, da bo vsaka država, ki trguje z drogami v ZDA, izpostavljena napadu. Petro je Trumpu odgovoril z besedami o "prebujenju jaguarja". Članek na Left Voice trdi, da Trumpu ni mar za trgovino z drogami, ampak za prevlado nad Latinsko Ameriko.

Češki predsednik Petr Pavel je na vrhu držav Višegrajske skupine (V4 – Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska) v Ostřihomi pozval k odprti razpravi o različnih stališčih glede zunanje in varnostne politike. Poudaril je, da je več tem, pri katerih se V4 strinja, kot tistih, pri katerih se razhajajo, in izrazil potrebo po delu na tistih področjih, ki države razdvajajo. Pavel je tudi opozoril pred škodljivimi ekstremi in zgolj kritiko Evropske unije.

Zaradi preiskave proti Federici Mogherini zaradi suma korupcije in favoriziranja pri dodeljevanju pogodb, se je njeno ime povezalo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, kar bi lahko ogrozilo njen položaj. Federica Mogherini je po aretaciji odstopila s položaja rektorice College of Europe. O svoji odstopni izjavi je osebno obvestila zaposlene in študente.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa prosil za nadaljnjo podporo pri njegovi zahtevi za pomilostitev v dolgoletnem korupcijskem primeru. Trump pa je Netanjahuja opozoril, naj ne ovira stabilnosti Sirije, kar je redka kritika izraelske ekspanzionistične politike v južni Siriji, kjer je izraelska vojska izvedla smrtonosne napade.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na forumu "Rusija kliče" objavil osvojitev Pokrovska in Volčanska ter povabil tuje novinarje, da si ogledajo mesto. Hkrati je svetovalec Jurij Ušakov poročal o konstruktivnem peturnem pogovoru med Putinom in posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, o reševanju konflikta v Ukrajini.

Papež Leo XIV. je opozoril ZDA pred invazijo na Venezuelo z namenom odstranitve predsednika Nicolása Madura, v času krepitve ameriške vojaške prisotnosti na Karibih in groženj z vojno za spremembo režima. Maduro se je pojavil v javnosti po govoricah, da je pobegnil iz države.

Nekdanji ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je izjavil, da so ga odpustili, ker je bila njegova priljubljenost po anketi leta 2024 višja od priljubljenosti predsednika Volodimirja Zelenskega. Kuleba je tudi dejal, da državljani želijo predčasne volitve, ki naj bi se zgodile takoj po prekinitvi ognja.

V Caracasu je predsednik Nicolás Maduro na množičnem shodu imenoval nov politični biro PSUV. Hkrati je zavrnil ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je do 28. novembra ponudil varen izhod iz oblasti v zameno za osebno varnost. Maduro se je odločil, da bo kljub grožnjam ZDA ostal na oblasti.

Predsednik češkega parlamenta Tomio Okamura (SPD) se je na svojem prvem obisku na Slovaškem srečal s predsednikom slovaškega parlamenta Richardom Rašijem (Hlas-SD), predsednikom Petrom Pellegrinijem in premierjem Robertom Ficom (Směr-SD). Okamura je Ficu predstavil Filipa Turka (AUTO) kot potencialnega ministra. Raši je obisk ocenil kot ponovni zagon odnosov med državama. Delegacija se je udeležila tudi srečanja v formatu Slavkov z avstrijskim kolegom Walterjem Rosenkranzem (FPÖ).