Prizadevanja Nicolása Madura za pogajanja o varnem izhodu iz oblasti so propadla, saj je ameriški predsednik Trump zavrnil njegove zahteve, ki so vključevale amnestijo in odpravo sankcij. Domnevni ameriški rok za Madurov odhod je minil brez incidentov, povečuje pa se nadzor nad domnevnimi vojnimi zločini v nedavnih napadih na Karibe.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je zavrnil izjave opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, da je 60 % Venezuelcev vpletenih v trgovino z drogami. Medtem ZDA povečujejo pritisk na Venezuelo z blokadami in grožnjami o bombardiranju ladij.
Poleg zasega tankerjev Bella 1 in Centuries, so ZDA zasegle še en tanker v bližini venezuelske obale. Venezuelski režim Nicolása Madura je to označil za mednarodno piratstvo. Medtem je Maduro prejel podporo s strani Irana, Kube in Kitajske. Maduro je napovedal napotitev vojaških, policijskih in civilnih sil na 284 lokacij "bojišč".
Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike v obdobju, ko administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjuje vojaški in gospodarski pritisk na vlado Nicolása Madura. Incident se dogaja v senci poročil o strateških načrtih ZDA za morebitno vojaško posredovanje, ki naj bi jih Washington pripravljal že dlje časa. Trumpova administracija je v zadnjih mesecih znatno okrepila prisotnost v regiji, kar Caracas označuje za neposredno grožnjo suverenosti države.
Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ZDA aktivno izpodbijajo legitimnost Madurovega režima in uporabljajo različne vzvode pritiska, vključno z gospodarsko blokado in zasegi premoženja. Pridržanje ameriških državljanov bi lahko služilo kot nov diplomatski vzvod za venezuelsko vlado ali pa kot povod za nadaljnjo eskalacijo s strani Washingtona. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko morebiten vojaški spopad destabiliziral celotno latinskoameriško regijo, pri čemer se v javnosti že pojavljajo primerjave z dolgotrajnimi konflikti na Bližnjem vzhodu.
Visoki uradniki administracije ZDA, med njimi Stephen Miller in Marco Rubio, so okrepili pritisk za vojaške napade v Venezueli, pri čemer so se sklicevali na nepreverjene trditve o boju proti narkotikom. Medtem je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López obtožil Združene države Amerike, da nameščajo bojna letala blizu venezuelskega ozemlja, kar naj bi služilo kot izgovor za intervencijo proti vladi Nicolása Madura.
Članki poročajo o poskusih venezuelskega predsednika Madura, da bi se dogovoril z Washingtonom, vendar ZDA očitno raje vidijo strmoglavljenje njegove vlade. To bi po mnenju nekaterih analitikov pokazalo nevrednost "strateških partnerstev" z Rusijo, Trump pa naj bi na strmoglavljenje Venezuele gledal kot na napad na BRICS. Hkrati mehiški analitik Fernando Buen Abad opozarja, da bi morebitna vojna v Venezueli lahko bila podobna Vietnamu ali še hujša in bi imela resne posledice za celotno regijo.
Odločitev predsednika Trumpa, da domnevni narkokartel, ki ga ZDA povezujejo z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, označi za tujo teroristično organizacijo, daje Pentagonu vrsto novih možnosti, je dejal vojni sekretar Pete Hegseth. Hkrati pa velika večina Američanov (47 %) nasprotuje uporabi ameriških sil za odstranitev venezuelskega predsednika Madura, medtem ko jo podpira le 21 %.
Dogajanje v Venezueli ima posreden vpliv na globalno politiko in gospodarstvo, vendar ni neposredno povezano z življenjem v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.