Srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom v Moskvi ni prineslo zbližanja stališč glede ozemelj v Ukrajini, ki jih je zasedla ruska vojska. Kljub temu Kremelj napoveduje nadaljnja srečanja z ZDA za dosego miru v Ukrajini. Srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z Witkoffom in Jaredom Kushnerjem je bilo nenadoma odpovedano, Zelenski pa se vrača v Ukrajino.

Administracija Donalda Trumpa pripravlja mirovni sporazum, ki bi Rusiji ponudil pomemben koncesijo: ameriško priznanje ruskega nadzora nad ukrajinskim ozemljem. Nizozemski premier Mark Rutte pa pričakuje, da bo Ukrajina mesečno prejemala milijardo dolarjev pomoči.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na forumu "Rusija kliče" objavil osvojitev Pokrovska in Volčanska ter povabil tuje novinarje, da si ogledajo mesto. Hkrati je svetovalec Jurij Ušakov poročal o konstruktivnem peturnem pogovoru med Putinom in posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, o reševanju konflikta v Ukrajini.

Poljska vlada Donalda Tuska je zaskrbljena, da bi Rusija lahko imela preveliko korist od morebitnega mirovnega sporazuma v Ukrajini. Tusk želi, da bi Kijev ostal pri svoji možnosti za vstop v NATO, vendar ne želi zagotoviti lastnih vojakov kot varnostno jamstvo. Evropski politiki se obnašajo, kot da so na zmagovalni poti in da mora Rusija prositi za mir. Haisenko meni, da želijo Rusiji vsiliti diktat miru. Mantra evropskih politikov je ponavljanje, da se je treba pogajati o miru.

Madžarski premier Viktor Orban je posvaril, da bi priznanje neuspeha Ukrajine v konfliktu z Rusijo povzročilo "politični potres" v Evropi. Obtožil je Zahod, da konflikt spreminja v posel, in napovedal, da se zahodni voditelji pripravljajo na pošiljanje vojske. Orban je te izjave podal po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi, kjer so razpravljali o Ukrajini, trgovini in energetiki. Madžarska kljub diplomatskemu bojkotu EU ne popušča pritiskom za prekinitev vezi z Rusijo.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je odpovedal srečanje z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom zaradi njegovega nedavnega obiska v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nawrocki se bo sicer udeležil vrha Višegrajske skupine na Madžarskem, vendar se z Orbánom ne bo ločeno srečal. Odločitev je bila sprejeta zaradi proruskega stališča madžarskega premierja in podpore iskanju načinov za končanje vojne v Ukrajini.

Visoki uradniki Trumpove administracije, vključno z Marcom Rubiom in Witkoffom, so se v Miamiju sestali z ukrajinskimi pogajalci, da bi spodbudili mirovni dogovor za konec vojne med Rusijo in Ukrajino. Marco Rubio je srečanje označil za zelo produktivno, vendar je dodal, da je še veliko dela. Donald Trump je izrazil prepričanje, da je dosega dogovora med Ukrajino in Rusijo zelo verjetna.

Evropska unija je izrazila neodobravanje nad pogajanji med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, vendar njena stališča niso bila upoštevana. Trumpov načrt, ki predvideva priznanje ruskega nadzora nad Krimom in deli Ukrajine, je bil deležen kritik, saj naj bi ga Putin izkoriščal. Madžarski premier Orban je podprl rusko vizijo Ukrajine kot nevtralne države med Rusijo in Natom z zmanjšano vojsko.

Po poročanju britanskega časnika The Telegraph naj bi administracija Donalda Trumpa razmišljala o priznanju ruske oblasti nad Krimom in drugimi okupiranimi ukrajinskimi območji kot del mirovnega sporazuma z Moskvo. Steve Witkoff, ameriški mirovni odposlanec, in Jared Kushner, Trumpov zet, naj bi v Kremelj prispela z neposredno ponudbo Vladimirju Putinu.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Alastair Crooke, nekdanji britanski diplomat, analizira 28-točkovni t.i. 'mirovni načrt', ki ga je zagotovil ukrajinski poslanec Goncharenko. Crooke ocenjuje, da je besedilo, napisano kot pravna pogodba, amatersko delo in razkriva ameriško operacijo 'vabe in zamenjave', ki cilja na temeljne principe ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Članek obravnava nasprotujoča si stališča znotraj ekipe ameriškega predsednika Trumpa glede načina končanja vojne v Ukrajini. Prav tako izpostavlja protislovja med Združenimi državami in Evropsko unijo glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajinski vodja predsedniške administracije Andrij Jermak in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se srečala v Ženevi, Švica, da bi nadaljevala posvetovanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

Ameriški uradnik je za CBS News dejal, da je Ukrajina sprejela mirovni sporazum, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa, za zaustavitev ruske agresije. Po besedah uradnika je treba doreči le še nekaj podrobnosti. Kremelj sporazum še naprej kritizira, zlasti pripombe Evrope. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je treba uskladiti le še nekaj točk.

Donald Trump se trudi doseči mirovne sporazume, medtem ko podpredsednik JD Vance zavzema izolacionistično stališče glede vojne v Ukrajini. Analitiki so presenečeni nad Vanceovimi potezami, ki jih Trump spodkopava na mednarodnem prizorišču. Vance je javno hvalil Trumpova prizadevanja za končanje vojne in celo dejal, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, obenem pa kritizira člane lastne stranke, ki ne podpirajo spornega mirovnega načrta za Ukrajino.

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

Po ukrajinskih navedbah sta se Washington in Kijev dogovorila o ključnih vprašanjih ameriškega mirovnega načrta. Ukrajina naj bi po navedbah ameriškega uradnika za CBS News pritrdila mirovnemu sporazumu, čeprav naj bi ostale odprte še nekatere podrobnosti. Vodja Nata, Mark Rutte, je znižal pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč, da je treba rešiti še več vprašanj.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ukrajinske oblasti niso izrazile hvaležnosti za prizadevanja ZDA. Ob tem je ponovil svojo trditev, da se vojna v Ukrajini ne bi nikoli zgodila, če bi ZDA in Ukrajina imeli močno in pravilno vodstvo. Medtem Trumpove odločitve o vojni in miru v Evropi temeljijo na intuiciji in vračanju k zahodnim ruskim klišejem.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Erdogan namerava Putina pozvati k obnovitvi pogajanj in ponovnemu zagonu Črnomorske pobude.

Medtem ko evropske države iščejo alternativo mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, madžarski premier Viktor Orbán vidi v njem novo priložnost za izhod iz vojne. Orbán opozarja, da se Evropska unija "trdovratno" drži vojaškega pristopa in poudarja, da lahko le diplomacija prepreči neposreden spopad z Rusijo.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Trump je dejal, da se je o tem že pogovarjal z ukrajinskimi predstavniki. Medtem pa prebivalci ukrajinskega mesta Pavlograd, ki leži blizu fronte, izražajo nasprotovanje mirovnim pogojem, ki jih zahteva Trump, saj si želijo mir, vendar ne na tak način.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Turčijo, kjer se bo poskušal dogovoriti o obnovitvi mirovnih pogovorov z Rusijo in izmenjavi vojnih ujetnikov. Letos so v Turčiji že potekala pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki pa niso pripeljala do prekinitve spopadov.

Madžarski premier Viktor Orbán je v intervjuju izrazil prepričanje, da je nadaljnja podpora Evropske unije Ukrajini nesmiselna, saj naj Ukrajina ne bi imela možnosti za zmago v vojni proti Rusiji. Orbán je dejal, da financiranje Ukrajine "ekonomsko ubija" EU in da bo celotno območje Donecke ljudske republike v prihodnosti rusko. Obtožil je voditelje EU, da namerno podaljšujejo vojno.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Kremelj je sporočil, da je Rusija še vedno pripravljena na mirovna pogajanja, ki jih podpira Donald Trump, vendar mora Ukrajina pokazati pripravljenost za dialog. Napadi na energetska mesta so se od vrha Trump-Putin na Aljaski avgusta le še okrepili, kar kaže na zastoj v prizadevanjih ZDA za mir v Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom in poudaril pomen redne komunikacije. V intervjuju za agencijo RIA Novosti je Lavrov dejal, da je za dosego miru v Ukrajini potrebno upoštevati interese Rusije. Kremelj je zavrnil medijske špekulacije o tem, da je Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Madžarski premier Viktor Orbán načrtuje oblikovanje zavezništva z Češko in Slovaško znotraj Evropske unije, ki bi zavzemalo skeptično stališče do pomoči Ukrajini. Po poročanju portala Politico je politični direktor Balázs Orbán izjavil, da Madžarska upa, da se bosta zavezništvu pridružila tudi Andrej Babiš in Robert Fico.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se ne bo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino. Trump je to izjavil v soboto, poroča agencija Reuters.

Rusija je Združenim državam Amerike neuradno posredovala dokument, v katerem ponavlja svoje zahteve po prevzemu celotnega Donbasa kot pogoj za mir z Ukrajino. Te zahteve so v nasprotju s stališči Donalda Trumpa. Hkrati je bilo po telefonskem pogovoru med zunanjima ministroma obeh držav sporočeno, da do načrtovanega srečanja med Trumpom in Putinom ne bo prišlo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pritiskal na slednjega za hitro končanje konflikta v Ukrajini. Po poročanju Wall Street Journala naj bi Trump Zelenskemu predstavil svoje prioritete za dosego miru. Medtem naj bi potekali pritiski za sabotiranje pogajanj v Ukrajini in prekinitve ognja v Gazi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po "produktivnem" telefonskem pogovoru. Medtem pa G4Media poroča, da Bolgarija razmišlja o tem, da bi Putinu dovolila prelet čez državo na poti v Budimpešto, čeprav je bolgarski zračni prostor za ruska letala zaprt od februarja 2022. Bolgarski minister je izjavil, da bi takšno srečanje morali olajšati na izvedljiv način.

Obisk Vladimirja Putina na Madžarskem, kjer naj bi se pogovarjal z Donaldom Trumpom o vojni v Ukrajini, je v Evropski uniji naletel na kritike. Zunanja ministrica Kaja Kallas je izrazila zaskrbljenost, medtem ko so drugi politiki opozorili na obstoj mednarodne tiralice, ki bi Putina lahko doletela ob vstopu v EU. Bolgarija naj bi sicer zagotovila koridor za Putinovo pot v Budimpešto. Trump je medtem izjavil, da meni, da je mogoče ustaviti vojno v Ukrajini, vendar dodal, da Ukrajina verjetno ne bo zmagala.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Marco Rubio in Sergej Lavrov sta se pogovarjala po telefonu o pripravah na vrh med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini. Obstaja možnost, da se Rubio in Lavrov srečata že ta četrtek. Bolgarija bi lahko Putinu dovolila prelet države z letalom na poti v Budimpešto.

Nemški politik Roderich Kiesewetter (CDU) je pozval k uvedbi strogih sankcij Evropske unije proti Madžarski, če madžarska vlada ob morebitnem prihodu v državo ne bi aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem pa evropski komisar poziva Evropo, naj popolnoma ustavi nakup ruskega plina, saj naj bi Putin energijo uporabljal kot orožje.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se srečal z Donaldom Trumpom. Madžarski premier Orbán naj bi ruskemu predsedniku Putinu zagotovil 'jamstva' glede vrha, pri čemer Mednarodno kazensko sodišče zahteva Putinovo aretacijo. Medtem pa profesor Tiberiu Tudor v Romuniji analizira morebitno srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti leta 2025 po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar bi lahko vplivalo na novo geopolitično ureditev.

Madžarski premier Viktor Orban je poudaril, da Madžarska ne bo prispevala ne vojakov, ne denarja in ne orožja za vojno v Ukrajini. Orban se predstavlja kot mirovni politik in je sprožil zbiranje podpisov proti »Bruseljskemu vojnemu načrtu«. V Berlinu je približno tisoč ljudi protestiralo pod sloganom »Denar za soseske, ne za orožje«, pri čemer so izrazili nasprotovanje proizvodnji orožja.

Nekdanja prva dama ZDA, Melania Trump, je sporočila, da si prizadeva za ponovno združitev ukrajinskih otrok, ki so bili med vojno ločeni od svojih družin. Napovedala je, da se je osem otrok vrnilo k svojim družinam po pogajanjih s Putinom. Poudarila je pomen humanitarnega sodelovanja v konfliktnih območjih.

Andrej Babiš, češki milijarder in kandidat za premierja, je izrazil podporo Ukrajini v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Babiš je dejal, da ne nasprotuje izvozu češkega orožja v Ukrajino in upa na skorajšnji konec vojne. Napovedal je tudi morebiten obisk Ukrajine prihodnje leto, če bodo razmere to dopuščale. Pogovor z Zelenskim je bil že četrti med njima od začetka vojne.

Moskva je izjavila, da je zagon za rešitev ukrajinskega konflikta, ki sta ga v Aljaski vzpostavila Vladimir Putin in Donald Trump, izčrpan zaradi prizadevanj zagovornikov nadaljevanja vojne, predvsem EU. Hkrati je Putin predstavil načrt za razgradnjo 'Nove svetovne ureditve' v naslednjih nekaj letih, kar je razkril med govorom na letnem Valdajskem debatnem klubu. Donald Trump se je izkazal za prešibkega, da bi uveljavil dogovor, dosežen z ruskim predsednikom, kar vodi v nove scenarije eskalacije.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

Madžarski premier Viktor Orban je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil "moralnega izsiljevanja", s katerim naj bi ta poskušal doseči podporo držav za prizadevanja Ukrajine v vojni. Orban je na platformi X komentiral Zelenskega, ki je izjavil, da bo Ukrajina vstopila v EU ne glede na stališče Madžarske. Orban je dodal, da Madžarska nima moralne obveznosti podpirati vstopa Ukrajine v EU.