Ameriški predsednik Donald Trump je odobril tajne operacije Cie v Venezueli proti predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo ostro obsodbo v protimperialističnih krogih. Trump razmišlja tudi o kopenskih napadih, medtem ko je Venezuela okrepila obrambo in izvedla vojaške vaje. Caracas obtožuje Cio državnega udara in mobilizira vojsko. ZDA so že izvajale sporne napade na domnevne tihotapske čolne v Karibih, kar dodatno zaostruje napetosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle nov vojaški napad na plovilo pri obali Venezuele, ki naj bi tihotapilo droge. V napadu je umrlo šest ljudi, ki naj bi bili povezani s teroristično organizacijo. To je že peti tovrstni napad.

Trumpova administracija je v memorandumu kongresu sporočila, da so ZDA v "ne-mednarodnem oboroženem konfliktu" z mehiškimi karteli. V prvih devetih mesecih Trumpove administracije so ameriška podjetja podpisala 98 pogodb s tujimi vladami v vrednosti 170 milijard dolarjev. Vojska ZDA je ljudi, ubitih v Karibskem morju zaradi suma tihotapljenja drog, označila za "nezakonite borce".

Izraelske sile se vse bolj utrjujejo v Siriji, pri čemer Benjamin Netanjahu zahteva demilitarizirano "cono varovanja", ki bi segala do Damaska. Po padcu nekdanjega sirskega predsednika je Izrael prekinil sporazum iz leta 1974 o tamponski coni in razširil svojo zasedbo sirskega ozemlja. Od lanskega leta je Izrael večkrat napadel Sirijo, zdaj pa želi Tel Aviv ustvariti dejstva na terenu.

Trumpova administracija je poročala o dveh novih napadih na plovila v karibskih vodah, medtem ko poteka obsežna vojaška napotitev v bližini venezuelskih voda, ki naj bi bila protinarkotična misija. Venezuelska vlada je ta dejanja označila za grožnjo suverenosti in obtožila ZDA vojaškega obkoljevanja.

Spopadi med Tajsko in Kambodžo se nadaljujejo, pri čemer naj bi bilo v beg prisiljenih že več kot 600.000 ljudi. Ob dolgi meji med državama prihaja do hudih spopadov. Tajska poroča, da je uničila oskrbovalni most za težko orožje, ki ga je uporabljala Kambodža. Pred tem je Trump napovedal konec spopadov.

Venezuela je prekinila energetsko sodelovanje s Trinidadom in Tobagom zaradi njegove domnevne vpletenosti v ameriško vojaško agendo. Predsednik Nicolás Maduro je obtožil ZDA in Trinidad in Tobago orkestriranja prikrite operacije za destabilizacijo Karibov in zatrdil, da so prijeli skupino "plačancev", povezanih s CIA, ki naj bi izvedli napad pod lažno zastavo. Trinidad in Tobago zavrača venezuelske obtožbe o "izsiljevanju" glede skupnega plinskega projekta in prisotnosti ameriške vojne ladje. Venezuela je napovedala tudi oblikovanje mednarodnih brigad prostovoljcev in aktivirala obrambne točke v devetih državah zaradi grožnje ameriške vojaške agresije.

Donald Trump je Ukrajini dovolil uporabo orožja dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji. Rusija je izstopila iz evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Ukrajina pričakuje nove dobave letal F-16, Mirage in Gripen.

Po več kot tednu dni spopadov na meji sta Afganistan in Pakistan v Dohi v Katarju dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Pogovori so potekali s posredovanjem Katarja in Turčije. Pakistan obtožuje Kabul podpore pakistanskim talibanom. Spopadi so terjali več deset življenj.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je v OZN opozoril Rusijo, da bodo ruska letala ali rakete, ki bodo kršile zračni prostor držav članic Nata, sestreljena brez opozorila. General Maciej Klisz je razkril, da so imeli ruski droni, ki so leteli blizu poljske meje, usmerjenost proti Varšavi in drugim poljskim mestom ter bi lahko povzročili resno škodo.

Hutijski uporniki v Jemnu so sporočili, da bodo izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somaliland obravnavali kot vojaški cilj. Izjava je prišla po tem, ko je Izrael priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, kot prva država na svetu. Po poročanju Middle East Monitorja naj bi Izrael v Somalilandu vzpostavil bazo za boj proti hutijem v Jemnu.

Po poročanju portala transition-news.org je Donald Trump Ukrajini dovolil izvajanje napadov dolgega dosega na Rusijo, kar je potrdil tudi Keith Kellogg iz ZDA. Vendar pa ameriško obrambno ministrstvo, Pentagon, kljub temu že zavrača. Portal uncutnews.ch medtem poroča, da naj bi Trump zmanjšal verjetnost jedrskega spopada med ZDA in Rusijo na skoraj nič.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo biti evropske varnostne garancije za Ukrajino po vojni vključevati pripravljenost na boj proti Rusiji. Stubb je poudaril, da Moskva ne bi smela imeti besede pri nameščanju zahodnih sil. Medtem, članek na national.ro navaja, da Zahod še naprej podcenjuje Rusijo. Poleg tega je rusko vojaško letalo vstopilo v zračni prostor Estonije, kar predstavlja dejanje agresije.

Flotila Global Sumud se približuje Gazi, sooča pa se z naraščajočimi nevarnostmi, vključno z napadi z droni in izraelskimi grožnjami. Španija je napotila vojno ladjo Fuhrer P-46, da bi zaščitila humanitarne flotile, ki poskušajo dostaviti pomoč Gazi. Pristaniški delavci v Livornu so blokirali ameriško vojaško ladjo v podporo Palestini in flotili.

Članek na alternet.org izpostavlja problem verskega fundamentalizma v ZDA in njegovo povezavo z zunanjo politiko, pri čemer se avtor spominja, kako se je po 11. septembru v akademskih krogih okrepila razprava o Bližnjem vzhodu in verskih sektah. Na zerohedge.com pa je objavljen članek o profesorju Johnu J. Mearsheimerju, ki analizira, kako je NATO vodil Ukrajino v konflikt, pri čemer se sklicuje na njegovo predavanje iz leta 2014.

ZDA naj bi prenašale stroške in posledice vojne v Ukrajini na Evropo, medtem ko Ukrajina z domačimi droni cilja na rusko naftno infrastrukturo, kar povzroča pomanjkanje goriva v Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelensky je potrdil, da je Izrael Ukrajini dobavil sistem zračne obrambe Patriot. Poleg tega sta Ukrajina in Sirija obnovili diplomatske vezi.

Donald Trump naj bi pritiskal na Benjamina Netanjahuja, da bi dosegel dogovor o končanju spopadov v Gazi. Srečanje med Trumpom in Netanjahujem v Beli hiši naj bi bilo namenjeno končanju izraelske vojaške blokade Gaze. Vendar pa viri blizu Trumpa izražajo zaskrbljenost, da bi srečanje lahko ušlo izpod nadzora.

Predsednik ZDA Donald Trump je zanikal poročila, da namerava izvesti napade na vojaške objekte v Venezueli. Zanikanje je sledilo poročilom Miami Heralda, ki so trdila, da je Trump sprejel odločitev o napadu na venezuelsko vojsko pod pretvezo boja proti drogam. Kljub temu se pojavljajo indici, da se Trumpova administracija pripravlja na državni udar v Venezueli, kar bi pomenilo zaostrovanje prizadevanj ZDA, ki trajajo že več let.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je zagrozil, da bo Izrael ukrepal "po potrebi", če se šiitska skupina Hezbolah v Libanonu ne bo popolnoma razorožila. Izrael je tudi napovedal, da bo okrepil napade na Hezbolah v južnem Libanonu, pri čemer Netanjahu trdi, da se skupina poskuša ponovno oborožiti.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov obsodil vojaške grožnje ZDA in ponovno poudaril zavezanost Venezuele miru in multilateralizmu. Gil je opozoril na številne grožnje. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe o morebitni vlogi judovske skupnosti v venezuelski krizi, zlasti v povezavi z nedavnim ameriškim napadom z dronom na domnevne člane tolpe Tren de Aragua.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pojasnil Trumpu, zakaj Ukrajina ne more sprejeti ruskih zahtev po odstopu ozemlja. Trump je izjavil, da je zmaga v vojni brez napada na agresorsko državo težka, če ne nemogoča. Podpredsednik JD Vance se je pojavil v ruskih državnih medijih zaradi svojih izjav o Putinu. Papež Leo XIV je pozval k svetovnemu postu in molitvi 22. avgusta za mir v vojnih območjih, kar sovpada z diplomatskimi prizadevanji Donalda Trumpa.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Združeno kraljestvo je po pritisku Trumpa in Vance umaknilo zahtevo, da Apple preda zasebne podatke ameriških uporabnikov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je imel predsednik Trump prav, ko je kritiziral zvezo Nato. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v ZDA Donaldu Trumpu izročil simbolično darilo.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med praznovanjem 80. obletnice zmage nad Japonsko opozoril, da se svet sooča z izbiro med vojno in mirom. Zahodni mediji so na parado v Pekingu, kjer so bili prisotni tudi Vladimir Putin in Kim Jong Un, odgovorili z zaskrbljenostjo. Xi in Putin naj bi razpravljala o podaljšanju življenjske dobe s pomočjo tehnologije.

NATO je prvič sestrelil ruske drone nad poljskim zračnim prostorom po tem, ko je prišlo do "kršitve" poljskega ozemlja. Poljska je poročala o 19 predmetih, ki so vstopili v njen prostor. Evropski uradnik je trdil, da je šlo za namerno provokacijo Moskve. Ukrajinski predsednik Zelenski je kritiziral "pomanjkanje akcije" zahodnih voditeljev po incidentu.

Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je odzval na srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predstavniki EU in Donaldom Trumpom. Voditelji so pohvalili Trumpa, ker je ponudil roko Kremlju. Po pogovorih o vojni v Ukrajini naj bi prišlo do srečanja med predsednikoma Putinom in Zelenskim, vendar je Merz Putina obtožil zavlačevanja. Medtem je ukrajinski vojak z golimi rokami uničil ruski eksplozivni dron.

Spletno srečanje med Zelenskim, Trumpom in evropskimi voditelji je pokazalo, da Evropa še vedno ne želi miru, temveč poraz Rusije. Ruske sile so na vzhodu Ukrajine začele uporabljati novo taktiko, ki vključuje hitre in natančne udare s pomočjo globoko infiltriranih enot in dronov nove generacije, kar omogoča hitrejše zavzetje ukrajinskih mest.

Po pogovoru med Vladimirom Putinom in Donaldom Trumpom naj bi Rusija načrtovala zavzetje celotnega Donbasa, če ga Ukrajina ne bo prostovoljno prepustila. Medtem pa je na Poljskem prišlo do kritik vodje Zveze Ukrajincev na račun Nawrockega, na kar se je odzval tiskovni predstavnik predsednika.

Ukrajina je sprožila obsežen napad z droni na več ruskih regij, vključno z Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruske oblasti trdijo, da je protizračna obramba prestregla 221 dronov, vendar je napad povzročil požare, med drugim tudi v ropnem pristanišču Primorsk v Leningradski oblasti, kjer je zagorelo na ladji.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da tuje vojaške sile ne morejo zagotoviti varnostnih jamstev za Ukrajino. Poleg tega je Rusija izrazila nestrinjanje z morebitno irsko mirovniško misijo v Ukrajini, kar je povzročilo diplomatski spor.

V zadnjih 48 urah naj bi Izrael izvedel več napadov v regiji, vključno z bombardiranjem Gaze, kjer naj bi porušili najmanj 50 stanovanjskih stolpov in ubili več sto ljudi. Napadi naj bi bili izvedeni tudi v Siriji (Homs, Latakia, Palmira), Libanonu (Hermel, Bekaa) in Tuniziji. Medtem se pojavljajo poročila, ki kažejo, da je Izrael igral ključno vlogo pri vzpostavitvi pripovedi, da je Iran odgovoren za napade na judovske ustanove v Avstraliji, kar je poslabšalo odnose med Teheranom in Canberro.

Sodeč po najnovejših anketah na Poljskem, mnenja o tem, ali bi morala Ukrajina pristati na ozemeljske ali politične koncesije Rusiji, ostajajo deljena. Medtem pa v Zagrebu ukrajinski dezerter poziva mlade Hrvate, naj se borijo za Ukrajino, medtem ko sam služi denar na Hrvaškem, kar sproža polemike o upravičenosti pozivanja k žrtvovanju iz udobja tujine.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) bo lahko pregledala vse jedrske objekte v Iranu, vključno s tistimi, ki so bili napadeni, je potrdil generalni direktor IAEA Rafael Grossi. Hkrati pa naraščajo napetosti med Izraelom in Iranom, saj obe strani mobilizirata sile in zaveznike po koncu "12-dnevne vojne". Obstajajo indikacije, da se pogovori o morebitni obnovitvi spopadov stopnjujejo tako v Teheranu kot v Jeruzalemu.

Poljsko operativno poveljstvo oboroženih sil je sporočilo, da je bilo operiranje poljskega in zavezniškega letalstva, povezano s kršitvami poljskega zračnega prostora, končano. Poveljstvo je tudi sporočilo, da se je varnostna situacija v poljskem zračnem prostoru stabilizirala in da se je "grožnja vrnila v normalno stanje". Ministrstvo za izobraževanje ni izdalo nobene informacije o zaprtju šol.

Nezadovoljstvo v Beli hiši narašča po presenetljivem izraelskem napadu na Katar, ključnega ameriškega zaveznika, o katerem ZDA niso bile pravočasno obveščene. Donald Trump naj bi v zasebnem telefonskem pogovoru izrazil bes in ogorčenje. Medtem se Palestinci v Gazi soočajo z brutalno izraelsko kampanjo razseljevanja in iščejo varno zavetje ob morju.

Donald Trump je sprožil postopke deportacije za več deset tisoč nezakonitih tujcev. Agenti ameriške carinske in mejne zaščite so preprečili poskus kraje avtomobila v Washingtonu, D.C., medtem ko je Trump zaostroval boj proti kriminalu. Demokratski kongresnik Adam Smith je kritiziral Trumpovo federalizacijo Washingtona, D.C., kot rešitev za nasilni kriminal. Trump je pozval Cracker Barrel, naj vrne star logotip. John Bolton bi lahko kršil nacionalno varnost z razkritjem zaupnih informacij v svojih spominih.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je potrdil, da je Izrael napadel vojaška oporišča Hutijev v Jemnu. Benjamin Netanjahu zahteva od Katarja, da izžene voditelje Hamasa, sicer bo Izrael ponovno posredoval. Savdska Arabija je obsodila napad na pogajalsko komisijo Hamasa v Katarju.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta dosegla nov dogovor o sodelovanju, ki ureja nadaljnje sodelovanje po prekinitvi zaradi junijskih napadov, za katere Iran krivi Izrael in ZDA. Rafael Grossi, vodja IAEA, je dogovor označil za pomemben korak v pravo smer. Egipt je posredoval v sporu med Iranom in IAEA, kar je privedlo do prvih napredkov v Kairu.

ZDA stopnjujejo pritisk na Venezuelo, pri čemer državni sekretar Marco Rubio Nikolasa Madura označuje za ubežnika ameriške pravice. ZDA so izvedle 'smrtonosni napad' na plovilo blizu Venezuele, marinci pa izvajajo vojaške vaje v Portoriku, kar povečuje napetosti. Rubio je opozoril, da bi ZDA lahko ponovno napadle venezuelska plovila, domnevno vpletena v trgovino z drogami. Venezuela se pripravlja na morebiten oborožen spopad, medtem ko ZDA odobravajo dodatno finančno pomoč Ukrajini.

Predsednik Zoran Milanović je v Zagrebu sprejel palestinsko ministrico za zunanje zadeve Varsen Aghabekian, s katero se je pogovarjal o razmerah v Gazi. Medtem pa izraelski obrambni minister napoveduje trajno prisotnost izraelske vojske na jugu Sirije, natančneje na Golanski planoti, z namenom zaščite pred grožnjami iz Sirije. Hkrati pa se Izrael sooča z vedno večjo drznostjo jemenskih Hutijev, kljub izraelskim zračnim napadom na Jemen.

Na Poljskem so v zadnjem času zabeležili več incidentov z ruskimi droni. Na plaži, kjer so bili številni poljski turisti, so našli ruski dron, zaradi česar so posredovali vojska in policija. Prav tako je v Osinah na Lubelskem strmoglavil vojaški dron, ki je po navedbah tožilstva priletel iz Belorusije. Dogodek še preiskujejo.

Objavljeni so bili novi e-maili, ki razkrivajo poskus sabotaže vrha Trump-Putin leta 2018. Ukrajina je pred srečanjem izvedla napade z droni na rusko naftno rafinerijo, stanovanjski blok in pristanišče Olja. Rusija naj bi pred srečanjem testirala raketo z jedrsko kapaciteto Burevestnik. Razprave potekajo o tem, ali bo Trump Putina prosil za ukrajinski obrambni pas. Rusija z ladjo Admiral Nakhimov, opremljeno z raketami Zircon, pošilja močno sporočilo pred srečanjem. Poudarjeno je, da mora biti Ukrajina prisotna pri vseh pogovorih o miru, ki ne sme pomeniti le predaha za Rusijo.

Donald Trump je ukazal ameriškemu vojaškemu napadu na ladjo iz Venezuele v južnem Karibskem morju. Ladja naj bi prevažala droge. V napadu je bilo ubitih enajst članov tolpe Tren de Aragua, ki jih je Trump označil za "narcoteroriste".

Izrael je razširil obseg operacije prevzema Gaze. Nemčija je uvedla embargo na dobavo orožja Izraelu, kar nekateri vidijo kot moralno dejanje. Zahodni zid v Jeruzalemu je bil oskrunjen s protivojnimi sporočili. Razglasitev Palestine za državo naj bi bila nevarna in spodbudila terorizem. Največji donator Izraela iz ZDA je postal lastnik televizijske mreže CBS.

Strokovnjaki za Bližnji vzhod napovedujejo skorajšnjo ponovitev vojne med Izraelom in Iranom. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je Irance pozval, naj protestirajo proti režimu in obljubil pomoč pri reševanju iranske krize z vodo po strmoglavljenju oblasti. Nekateri viri celo napovedujejo začetek vojne pred decembrom, morda že konec avgusta.

Donald Trump naj bi s svojimi carinami izvajal ekonomski pritisk na druge države, medtem ko naj bi se republikanci v ZDA naveličali Trumpovega popuščanja Vladimirju Putinu. Trump je tudi zanikal odgovornost za izraelski napad na Katar, rekoč, da je bila to odločitev Benjamina Netanjahuja.

V luči nedavnih ameriških racij v Karibskem morju, v katerih je bilo ubitih enajst domnevnih preprodajalcev mamil, je venezuelski predsednik Nicolás Maduro opozoril, da je država pripravljena preiti iz politične v fazo oboroženega boja, če bo napadena. Hkrati je pozval ameriško vlado k deeskalaciji, saj opozarja pred 'vojaškim spopadom velikega obsega'.

Izrael naj bi izvedel zračni napad na jemensko prestolnico Sana, kar so poročali mediji pod nadzorom Hutijev. Poleg tega naj bi Izrael izvedel natančen zračni napad na ozemlju Katarja, usmerjen proti vodstvu Hamasa, s ciljem odstranitve ključnih političnih in finančnih osebnosti te teroristične skupine. Operacija v Katarju naj bi predstavljala drzno potrditev izraelske strateške doktrine.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju, v katerem so bili ubiti uradniki Hamasa, je Turčija okrepila zračne patrulje nad Sirijo in Irakom. Hkrati naj bi Katar pritiskal na arabske države, ki imajo veleposlaništva v Izraelu, da jih zaprejo, kot diplomatski odgovor na napad.