Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) bo lahko pregledala vse jedrske objekte v Iranu, vključno s tistimi, ki so bili napadeni, je potrdil generalni direktor IAEA Rafael Grossi. Hkrati pa naraščajo napetosti med Izraelom in Iranom, saj obe strani mobilizirata sile in zaveznike po koncu "12-dnevne vojne". Obstajajo indikacije, da se pogovori o morebitni obnovitvi spopadov stopnjujejo tako v Teheranu kot v Jeruzalemu.

Nezadovoljstvo v Beli hiši narašča po presenetljivem izraelskem napadu na Katar, ključnega ameriškega zaveznika, o katerem ZDA niso bile pravočasno obveščene. Donald Trump naj bi v zasebnem telefonskem pogovoru izrazil bes in ogorčenje. Medtem se Palestinci v Gazi soočajo z brutalno izraelsko kampanjo razseljevanja in iščejo varno zavetje ob morju.

Izrael je bil obtožen nezakonitega in nehumanega ukaza o evakuaciji mesta Gaza. Premierja Netanjahuja je Trump označil za "vojnega heroja". Pojavili so se načrti ZDA in Izraela za predajo Gaze zasebnim nepremičninskim podjetjem. Izrael je bombardiral tudi Katar, Tunizijo, Libanon in Sirijo.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je potrdil, da je Izrael napadel vojaška oporišča Hutijev v Jemnu. Benjamin Netanjahu zahteva od Katarja, da izžene voditelje Hamasa, sicer bo Izrael ponovno posredoval. Savdska Arabija je obsodila napad na pogajalsko komisijo Hamasa v Katarju.

Oboroženo krilo Hamasa, brigade Al-Kasam, je prevzelo odgovornost za napad v Jeruzalemu. Hkrati pa več zahodnih držav, vključno z Nemčijo, razmišlja o priznanju palestinske države, kar nekateri vidijo kot politično dejanje pred prihajajočo generalno skupščino Združenih narodov.

Belgija se pripravlja na uradno priznanje Palestine, s čimer se bo pridružila vse večjemu številu držav, ki priznavajo palestinsko državo. Belgijski zunanji minister je napovedal tudi prepoved uvoza iz nezakonitih naselbin in uvedbo sankcij proti ekstremističnim ministrom in naseljencem. Po drugi strani je bilo v romunskem mediju izraženo mnenje, da Zahod vidi Palestince le kot žrtve in da naj bi Palestina postala cilj nič ali samoidentifikacija spola do leta 2025.

ZDA stopnjujejo pritisk na Venezuelo, pri čemer državni sekretar Marco Rubio Nikolasa Madura označuje za ubežnika ameriške pravice. ZDA so izvedle 'smrtonosni napad' na plovilo blizu Venezuele, marinci pa izvajajo vojaške vaje v Portoriku, kar povečuje napetosti. Rubio je opozoril, da bi ZDA lahko ponovno napadle venezuelska plovila, domnevno vpletena v trgovino z drogami. Venezuela se pripravlja na morebiten oborožen spopad, medtem ko ZDA odobravajo dodatno finančno pomoč Ukrajini.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je branil nedavni zračni napad na domnevno sedež Hamasa v Dohi, pri čemer je napad 7. oktobra primerjal z napadi 11. septembra v ZDA. Hkrati so turški hekerji pridobili in objavili zasebne telefonske številke visokih izraelskih vladnih uradnikov, vključno z Netanyahujem, obrambnim ministrom Israelom Katzom in ministrom za nacionalno varnost Itamarjem ben-Gvirom, kar je povzročilo veliko zadrego izraelski vladi.

Ameriški kmetje, ki so tradicionalno podpirali Donalda Trumpa, začenjajo dvomiti o njegovih trgovinskih vojnah, saj te ogrožajo njihovo preživetje. Zaradi rekordnih pridelkov in negotovosti glede kupcev se soočajo z velikimi pritiski. Medtem pa senator Eric Schmitt iz Missourija promovira ideologijo, ki izključuje pluralizem in temelji na etnični pripadnosti, kar spominja na nacionalistične ideje o 'krvi in zemlji'. Trump je tudi predlagal uvedbo visokih carin na Kitajsko in Indijo, da bi pritisnil na Putina, vendar le, če se Evropa pridruži.

Avstralski premier Anthony Albanese je sporočil, da je iranska vlada odgovorna za najmanj dva antisemitska napada v Melbournu in Sydneyju, usmerjena proti sinagogi in podjetju, ki dobavlja košer hrano. Avstralska obveščevalna služba ASIO je potrdila, da so iranske oblasti verjetno vpletene v več napadov. Zaradi tega je Avstralija izgnala iranskega ambasadorja Ahmada Sadeghija in prekinila diplomatske odnose z Iranom, kar je prvi takšen ukrep po drugi svetovni vojni. Iranska revolucionarna garda je bila uvrščena na seznam terorističnih organizacij.

Kolumbijo sta pretresla dva napada z eksplozivom, usmerjena proti policijskemu helikopterju in letalski bazi. Po zadnjih podatkih je umrlo najmanj 18 ljudi, več kot 60 je ranjenih. Kolumbijska vlada je za napada obtožila Estado Mayor Central (EMC), glavno disidentsko skupino FARC.

Izrael naj bi izvedel zračni napad na jemensko prestolnico Sana, kar so poročali mediji pod nadzorom Hutijev. Poleg tega naj bi Izrael izvedel natančen zračni napad na ozemlju Katarja, usmerjen proti vodstvu Hamasa, s ciljem odstranitve ključnih političnih in finančnih osebnosti te teroristične skupine. Operacija v Katarju naj bi predstavljala drzno potrditev izraelske strateške doktrine.

Donald Trump je pozval Hamas, da izpusti vseh 20 talcev, medtem ko se Izrael pripravlja na morebitno popolno prevzetje Gaze. Hkrati je Trump ponudil pomoč Mehiki pri spopadanju s kriminalom, rekoč, da je mehiški predsednik 'prestrašen', da bi sprejel ameriško vojsko. Trump je dejal, da je že ponudil napotitev vojske, vendar je bila njegova ponudba zavrnjena.

Organizacija za sodelovanje v Šanghaju (SCO) je končno obsodila teroristični napad, ki se je zgodil v Pahalgamu. Obsodba je bila vključena v deklaracijo iz Tianjina, ki je izšla iz letošnjega vrha voditeljev SCO. Do obsodbe je prišlo po tem, ko junijski vrh obrambnih ministrov SCO ni izdal skupne izjave zaradi ugovora Indije, da izjava ni vključevala obsodbe napada.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da se ZDA pripravljajo na uradno označitev Muslimanske bratovščine za teroristično organizacijo. Ta poteza, ki jo je prejšnja administracija pod vodstvom Bidna več let zavračala, nakazuje spremembo v ameriški zunanji politiki in obravnavo organizacije, ki jo mnogi obravnavajo kot prikrito politično gibanje.