Ruski zunanji minister Sergej Lavrov želi vključiti Kitajsko v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Medtem pa je ukrajinska vojska izvedla več napadov na ruski naftovod, ki povezuje Rusijo z Evropo, kar je povzročilo dvig cen nafte in obsodbo Slovaške.

Združene države Amerike so pripravljene Ukrajini zagotoviti obveščevalne podatke, nadzor nad bojiščem ter sredstva za zračno obrambo kot del varnostnih jamstev po koncu vojne. Ta podpora bo zagotovljena, če bodo evropske države pripravljene napotiti več deset tisoč vojakov. Washington s to potezo nakazuje pomembno spremembo v svoji strategiji pomoči Ukrajini, usmerjeno v zaščito države po koncu spopadov.

Ukrajina je ZDA ponudila nakup ameriškega orožja v vrednosti 100 milijard dolarjev, financiranega s strani Evrope, v zameno za zagotovitev varnostnih jamstev po sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo.

Nemčija bo počakala s sprejetjem odločitve o morebitni vojaški pomoči Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja. Pripravljena je okrepiti finančno podporo in usposabljanje ukrajinskih sil, vendar bo o nadaljnji vojaški pomoči odločala šele, ko bo jasen okvir varnostnih jamstev za Ukrajino.

Po srečanju Trumpa in Putina v Aljaski se pojavlja zaskrbljenost, da bosta o usodi Ukrajine odločala le Washington in Moskva. Lavrov si prizadeva v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino vključiti Kitajsko. Trump je poudaril, da bi morala Evropa nositi glavno breme varnostnih jamstev za Ukrajino, ZDA pa bi imele le podporno vlogo.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih in premikih v evropski politiki in varnosti. Italijanski medij poroča o koncu ameriške prevlade in zahodni militarizaciji. V Nemčiji se razpravlja o ponovnem vzponu kot vojaške sile, medtem ko obrambni minister kritizira predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zaradi izjav o vojaških možnostih za Ukrajino. Poleg tega nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki živi v ruskem izgnanstvu, kritizira prizadevanja Ukrajine za vstop v NATO.

Analize kažejo, da se možnosti za mirovne pogovore med Ukrajino in Rusijo zmanjšujejo, saj obe strani nista pripravljeni na kompromise. Donald Trump je glede Ukrajine v štirih dneh spremenil svojo retoriko, kar je zmanjšalo upanje na njegovo posredovanje. Vladimir Putin izhaja kot zmagovalec iz trenutne situacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k takojšnji aktivaciji varnostnih jamstev, ki jih je Ukrajini obljubila Koalicija voljnih, in izrazil upanje v boljšo usklajenost med ZDA in Evropo. Medtem pa administracija Donalda Trumpa prekinja financiranje varnosti evropskih držav, ki mejijo na Rusijo. V Parizu je potekalo še eno srečanje Koalicije voljnih o vojni v Ukrajini, kjer sta se Francija in Velika Britanija zavzeli za napotitev evropskih enot v Ukrajino, medtem ko je Poljska postala ranljiva zaradi notranjih delitev.

Beloruski KGB je aretiral poljskega državljana pod obtožbo vohunjenja, kar je sprožilo odziv poljskih oblasti. Po poročanju beloruskih medijev naj bi imel 27-letni Poljak pri sebi tajne dokumente z vojaških vaj Zapad-2025. Poljsko zunanje ministrstvo preverja informacije in opozarja, da bi lahko šlo za provokacijo beloruskega režima. Minister Radosław Sikorski je potrdil, da poljski resort že dela na primeru in da je aretirani poljski državljan menih.

Glede na najnovejše ankete, ki jih je izvedla agencija IBRiS za 'Rzeczpospolito', večina poljskih državljanov nasprotuje vključitvi Ukrajine v NATO. Različne politične opcije, vključno z volivci strank PiS, Konfederacije in Razem, izražajo zadržanost glede te možnosti. Podpora vstopu Ukrajine v NATO je najnižja med volivci opozicije.

Poljska je aktivirala člen 4 Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je v njen zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov, ki so domnevno prileteli iz Belorusije. Premier Donald Tusk je napovedal, da bo Poljska izkoristila člen 4, ki predvideva posvetovanje z zavezniki, če je ogrožena varnost katere od pogodbenic. Zveza NATO je potrdila, da so se posvetovanja že začela in da so zavezniki pripravljeni braniti ozemlje NATO. General Gromadziński je pohvalil odziv vojske in sestrelitev dronov.

Donald Trump naj bi Ukrajino oborožil z močnim orožjem, medtem ko poziva Evropo, naj preneha kupovati rusko nafto. Poljski premier Donald Tusk se je odzval na Trumpovo zahtevo in izpostavil, da imajo težave le z dvema državama, pri čemer je ciljal na Slovaško in Madžarsko.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Upokojeni ameriški polkovnik Douglas Macgregor svari pred naraščajočimi napetostmi na Bližnjem vzhodu, kjer naj bi Izrael s premierjem Netanjahujem na čelu načrtoval stopnjevanje konflikta z Iranom. Macgregor je analiziral tudi situacijo v Ukrajini, pri čemer je opozoril na kritičen položaj države. Medtem pa je rusko obrambno ministrstvo objavilo zemljevid Ukrajine, ki nakazuje ruske ambicije glede Odese in Harkova, s čimer naj bi razkrili ozemlja, ki jih Rusija želi nadzorovati.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med napadi na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo najmanj osem ruskih napadalnih dronov usmerjenih proti Poljski. Pri sestrelitvi so sodelovali poljski F-16, nizozemski F-35 ter AWACS in Natovi leteči tankerji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je razkril, da se je 26 držav zavezalo prispevati k varnosti Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Vsaka država iz koalicije pripravlja dokumente o svoji udeležbi pri zagotavljanju varnostnih jamstev. Pričakuje se, da bodo tudi ZDA podprle varnostna jamstva in bodo vključene v proces na vseh stopnjah. Macron je dejal, da srečanje med Putinom in Zelenskim ter srečanje Rusije, ZDA, Ukrajine in EU postajata realnost. Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da Poljska ne bo poslala vojakov v Ukrajino, niti po koncu vojne z Rusijo.

Donald Trump je napovedal, da bo pomagal Ukrajini, in izrazil prepričanje, da se bo konflikt hitro končal. Poročilo televizije NBC pa navaja, da ZDA razmišljajo o vzpostavitvi varnostne cone na ukrajinskem ozemlju, če bo dosežen mirovni sporazum.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponudil podporo Libanonu pri razoroževanju Hezbolaha in nakazal možnost umika izraelskih sil iz južnega Libanona. Ta ponudba sledi odločitvi libanonske vlade o razorožitvi te šiitske militantne skupine. Izraelska stran je pozitivno ocenila ta korak in izrazila pripravljenost za sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v regiji.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da tuje vojaške sile ne morejo zagotoviti varnostnih jamstev za Ukrajino. Poleg tega je Rusija izrazila nestrinjanje z morebitno irsko mirovniško misijo v Ukrajini, kar je povzročilo diplomatski spor.

Ukrajinski predsednik Zelenski je ponovil, da je po ukrajinski ustavi nemogoče odstopiti ozemlje Rusiji in da bi se o tem lahko razpravljalo le na tristranskem srečanju. Če Rusija to zavrne, bi bilo treba uvesti dodatne sankcije. Pred srečanjem med Trumpom in Zelenskim, ki se ga bodo udeležili tudi evropski in Natovi voditelji, se pojavljajo pozivi k varnostnim jamstvom za Ukrajino, ki bi bila podobna členu 5. Severnoatlantske pogodbe.

Kremlj je odgovoril na ameriške grožnje z novimi sankcijami in zatrdil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini. Direktor češke obveščevalne službe BIS je izjavil, da Rusija želi razbiti češko družbeno povezanost in spodkopati zaupanje v institucije. Putin je predlagal ruski Dumi, da Rusija odstopi od Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Medvedev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

V Evropskem parlamentu so potekale razprave o Ukrajini, pri čemer je Kaja Kallas izpostavila potrebo po "pravičnem miru" in obljubila boj proti Rusiji. Roberto Vannacci je kritiziral neuspehe EU v zvezi z Ukrajino in pozval k pogajanjem. Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, ki podpira članstvo Ukrajine v Evropski uniji in poziva Evropsko komisijo, da čim prej začne pogajanja o pristopnih pogajanjih. Komisija in Parlament sta izrazila pripravljenost za začetek pogajanj o pristopu Ukrajine k EU, pri čemer so ultra-desničarske stranke temu nasprotovale.

Poljska je zahtevala nujno srečanje pod členom 4 Nata, potem ko so ruske drone vdrle v njen zračni prostor. Poljska vojska je nekaj dron sestrelila s pomočjo nizozemskih in italijanskih Natovih letal. Ukrajinski uradniki medtem opozarjajo, da Rusija intenzivira propagandne kampanje, katerih cilj je destabilizacija zahodnih družb in ustvarjanje kaosa. Strokovnjaki menijo, da Nato ni pripravljen na vojno z droni, tudi ker naj bi šlo za polistirenske drone.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom se je posmehoval podjetju Bed, Bath & Beyond zaradi njihove odločitve, da ne bodo odprli fizičnih trgovin v Kaliforniji. Abby Phillip s CNN je kritizirala Scotta Jenningsa zaradi neupoštevanja 'varnostnih ograj'. Predlagano je bilo rešitev za konec 'vojn prerazporejanja okrožij'. Zvezni sodnik je zavrnil prizadevanja Trumpove administracije za izogib odgovornosti glede dokumentov iz preiskave. V reviji Variety so objavili članek o naraščajočem fašizmu v ZDA. V Teksasu so zmanjšali število volišč, medtem ko Trump napada glasovanje po pošti.

Rusija naj bi poslala drone proti Poljski, kar je izzvalo močan odziv Združenih držav Amerike, ki so Poljski zagotovile popolno podporo kot zaveznici v Natu. Dogodek je sprožil dodatno zaskrbljenost glede varnosti v regiji in stopnjevanja napetosti.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) bo lahko pregledala vse jedrske objekte v Iranu, vključno s tistimi, ki so bili napadeni, je potrdil generalni direktor IAEA Rafael Grossi. Hkrati pa naraščajo napetosti med Izraelom in Iranom, saj obe strani mobilizirata sile in zaveznike po koncu "12-dnevne vojne". Obstajajo indikacije, da se pogovori o morebitni obnovitvi spopadov stopnjujejo tako v Teheranu kot v Jeruzalemu.

Steve Witkoff, posebni odposlanec Trumpa, je izjavil, da je Putin sprejel varnostna jamstva za Ukrajino, podobna Natovemu 5. členu. Po njegovih besedah so se dogovorili o prelomnih varnostnih jamstvih. Medtem se je poljski zunanji minister Radosław Sikorski udeležil srečanja "koalicije pripravljenih" o Ukrajini. Pred vrhom v Washingtonu so v ospredju varnostna jamstva, saj Zelenski potuje s ciljem in evropsko ekipo.

Poljsko operativno poveljstvo oboroženih sil je sporočilo, da je bilo operiranje poljskega in zavezniškega letalstva, povezano s kršitvami poljskega zračnega prostora, končano. Poveljstvo je tudi sporočilo, da se je varnostna situacija v poljskem zračnem prostoru stabilizirala in da se je "grožnja vrnila v normalno stanje". Ministrstvo za izobraževanje ni izdalo nobene informacije o zaprtju šol.

Nezadovoljstvo v Beli hiši narašča po presenetljivem izraelskem napadu na Katar, ključnega ameriškega zaveznika, o katerem ZDA niso bile pravočasno obveščene. Donald Trump naj bi v zasebnem telefonskem pogovoru izrazil bes in ogorčenje. Medtem se Palestinci v Gazi soočajo z brutalno izraelsko kampanjo razseljevanja in iščejo varno zavetje ob morju.

Izrael je bil obtožen nezakonitega in nehumanega ukaza o evakuaciji mesta Gaza. Premierja Netanjahuja je Trump označil za "vojnega heroja". Pojavili so se načrti ZDA in Izraela za predajo Gaze zasebnim nepremičninskim podjetjem. Izrael je bombardiral tudi Katar, Tunizijo, Libanon in Sirijo.

Vplivnež in podpornik Trumpa, Charlie Kirk, je bil ustreljen na univerzitetnem kampusu in je umrl v bolnišnici. Donald Trump je za Kirkovo smrt obtožil radikalno levico. Javier Milei, predsednik Argentine, je izdal izjavo v čast pokojnemu Kirku. Nekateri levičarji so za Kirkovo smrt obtožili Kirka in Trumpa.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril, da Rusija predstavlja destabilizacijski dejavnik za Evropo in svet. Poudaril je, da Rusija in Kitajska pospešeno proizvajata orožje. Rutte je tudi izrazil zaskrbljenost, da bi Rusija lahko napadla države članice Nata do leta 2031, zato je pozval k povečanju obrambnih izdatkov.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN in sprožila aktivacijo člena 4 Severnoatlantske pogodbe. Hkrati so se okrepile napetosti med Rusijo in Natom, saj sta Rusija in Belorusija začeli vojaške igre blizu poljske meje. Nemčija ima lastne ugotovitve o incidentu z droni, ki pa jih ne bo javno objavila. Poljska trdi, da je sestrelila domnevne ruske drone, vendar ni bilo žrtev. Pojavljajo se vprašanja o ozadju incidenta in morebitnem testiranju obrambne pripravljenosti Nata.

Kreml je sporočil, da so rusko-ukrajinska mirovna pogajanja prekinjena in obtožil države Evropske unije za oviranje pogovorov. Kaczyński je kritiziral Trumpa zaradi njegovih izjav o vdoru ruskih dronov na Poljsko, češ da gre za zavajanje. V poljski javnosti se je pojavila razprava o tem, zakaj Poljska še ni zgradila učinkovitega sistema za boj proti dronom, pri čemer so odgovor na ruski vdor dronov ocenili kot neustrezen in predrag.

Donald Trump je sprožil postopke deportacije za več deset tisoč nezakonitih tujcev. Agenti ameriške carinske in mejne zaščite so preprečili poskus kraje avtomobila v Washingtonu, D.C., medtem ko je Trump zaostroval boj proti kriminalu. Demokratski kongresnik Adam Smith je kritiziral Trumpovo federalizacijo Washingtona, D.C., kot rešitev za nasilni kriminal. Trump je pozval Cracker Barrel, naj vrne star logotip. John Bolton bi lahko kršil nacionalno varnost z razkritjem zaupnih informacij v svojih spominih.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom v Helsinkih, kjer se je srečal s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom in predsednikom parlamenta Jussijem Halla-ahojem, izrazil prepričanje, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen napasti nove države. Nawrocki je poudaril, da ne verjame v dobre namene Putina in kritiziral Donalda Tuska zaradi žalitve ameriškega naroda. Obisk v Helsinkih je del Nawrockijeve diplomatske ofenzive, ki jo je začel v Vilni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da vdor ruskih dronov v zračni prostor Poljske ni bil nesreča, temveč namerno dejanje velikega obsega. Po njegovih besedah je najmanj osem dronov vstopilo v poljski zračni prostor, kar predstavlja izjemno nevaren precedens za Evropo.

Madžarski portal PestiSracok je ocenil, da je srečanje Karola Nawrockega z Donaldom Trumpom razkrilo popolno izolacijo poljskega premierja Donalda Tuska. Medtem pa so se v Parizu zbrali evropski voditelji, da bi predstavili svoj projekt vojaške podpore Ukrajini po koncu konflikta, s ciljem pridobiti podporo Združenih držav in vplivati na mirovna pogajanja.

Hrvaški minister za obrambo Ivan Anušić je izjavil, da vohunska afera, v katero je vpleten pilot hrvaških oboroženih sil, ni ogrozila varnosti ali sposobnosti oboroženih sil, je pa zagotovo škodovala njihovemu ugledu. Pilot ni imel varnostnega certifikata, ki bi mu omogočal dostop do informacij, ki bi lahko ogrozile varnost. Anušić je poudaril, da je afera okrnila ugled OSRH.

Vojna v Ukrajini se je izkazala kot preizkusno območje za nove tehnologije dronov. Medtem je Poljska okrepila svojo mejo z Belorusijo, pripravljena na morebitne provokacije Rusije med vojaškimi vajami Zapad. Premier Donald Tusk je poudaril pripravljenost države na provokacije, potem ko je osem milijonov ljudi moralo poiskati zavetje med kršitvijo zračnega prostora. Poljska je sestrelila ruske drone, ki so vdrli v njen zračni prostor med napadom v Ukrajini.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sprejel odločne ukrepe za rešitev krize z nerezidenčnimi komercialnimi vozniškimi dovoljenji (CDL), ki je ameriške avtoceste spremenila v nevarnost za javno varnost in grožnjo nacionalni varnosti. Po poročanju naj bi številni Američani izgubili življenja zaradi nezakonitih voznikov tovornjakov. Guverner Kalifornije Gavin Newsom naj bi lagal o primeru nezakonitega voznika tovornjaka. Mediji naj bi prikrivali prepoved vizumov za tuje voznike tovornjakov.

Ruska protizračna obramba je sestrelila 221 ukrajinskih dronov nad več kot desetimi ruskimi regijami. Poljsko bo na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov zastopal Marcin Bosacki, ne Radosław Sikorski. Viktor Orbán je izrazil prijateljstvo in solidarnost z Poljsko, a poudaril, da Madžarska ne sodeluje v vojni, medtem ko so Poljaki po njegovem mnenju vanjo močno vpleteni.

Na Poljskem posojilojemalci nestrpno pričakujejo odločitev Sveta za monetarno politiko glede obrestnih mer. Ekonomisti so razdeljeni glede morebitnega znižanja. V Romuniji večina državljanov želi, da bi jih EU bolje zaščitila v globalnem kontekstu in pred varnostnimi tveganji. V Bolgariji pa le 58 % ljudi meni, da je država imela koristi od članstva v EU, pri čemer inflacija ostaja največji problem. Bolgarija beleži tudi največjo rast cen v industriji v EU.

Nekdanji britanski obveščevalni častnik Philip Ingram je opozoril na povečano možnost ruskega napada na Suwalki koridor, ozek pas ozemlja med Poljsko in Litvo. Ingram je izpostavil "resne opozorilne znake" in dejal, da bi ruski poskus zaprtja tega koridorja predstavljal neposreden izziv za Nato.

Slovaška nacionalna stranka (SNS) nasprotuje vstopu Ukrajine v Evropsko unijo, saj meni, da Ukrajina ni pripravljena politično ali ekonomsko in predstavlja varnostno tveganje. Ursula von der Leyen je napovedala, da Evropa razmišlja o napotitvi večnacionalnih enot v Ukrajino kot del varnostnih jamstev, kar je zahteva ukrajinskega predsednika Zelenskega. Cilj naj bi bil ohranjanje miru med Rusijo in Ukrajino.

Belgija se pripravlja na uradno priznanje Palestine, s čimer se bo pridružila vse večjemu številu držav, ki priznavajo palestinsko državo. Belgijski zunanji minister je napovedal tudi prepoved uvoza iz nezakonitih naselbin in uvedbo sankcij proti ekstremističnim ministrom in naseljencem. Po drugi strani je bilo v romunskem mediju izraženo mnenje, da Zahod vidi Palestince le kot žrtve in da naj bi Palestina postala cilj nič ali samoidentifikacija spola do leta 2025.

Italijanski kardinal Matteo Zuppi, posebni odposlanec Vatikana za Ukrajino, je pohvalil diplomatska prizadevanja nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Ukrajine. Medtem pa Poljska namerava deportirati ukrajinskega državljana zaradi suma napeljevanja k požigu, kljub vetu predsednika države glede določenih ugodnosti. Poleg tega se pojavljajo razprave o Trumpovi potencialni vlogi pri končanju vojne v Ukrajini in izboljšanju odnosov z Rusijo.

Nemško zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika na pogovor zaradi domnevnih kršitev poljskega zračnega prostora s strani ruskih dronov. Poljska vlada je namreč trdila, da je v sredo najmanj devetnajst ruskih dronov vstopilo v poljski zračni prostor. Ta diplomatski protest se dogaja pred izredno sejo Varnostnega sveta ZN.

Ruska ofenziva v Ukrajini naj bi poskušala obkoliti ukrajinske sile. Karol Nawrocki je zavrnil zakon o pomoči ukrajinskim državljanom, kar je povzročilo odzive, vključno z obsodbami Zbigniewa Boguckega, ki je zavrnil narekovanje s strani Ukrajine glede izenačevanja simbola Bandere z nacističnimi in komunističnimi simboli. Žukowska je ostro kritizirala Giertycha. Ruski mediji so se odzvali na Nawrockijevo veto, pri čemer so poudarjali ključne izjave predsednika. Objavljena je bila tudi informacija o stroških zdravljenja Ukrajincev za poljski proračun. Румен Петков je objavil video, ki namiguje na 335 ugrabljenih ukrajinskih otrok.

Ameriški veleposlanik pri Natu je izjavil, da je Ukrajina pripravljena na mirovni sporazum in zamrznitev spopadov ob fronti v zameno za varnostna jamstva. Upokojeni nemški general Harald Kujat je dejal, da vojaška vaja "Sapad 2025" ni izgovor za napad na Evropo.