Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju vojne v Gazi blizu. Po njegovih besedah naj bi dogovor privedel do izpustitve talcev in končal vojno.

Donald Trump je nakazal možnost dogovora glede Gaze. Medtem pa je Tony Blair ponudil, da prevzame vodenje v Gazi, kar kaže na diplomatske napore za rešitev situacije v regiji.

Španska vlada poskuša doseči dogovor o zmanjšanju delovnega časa, vendar stranka Junts per Catalunya nasprotuje predlogu zakona. Sumar in PSOE si prizadevata za dialog z Juntsom pred glasovanjem v sredo. Sindikati napovedujejo mobilizacijo v podporo zmanjšanju delovnega časa na 37,5 ur tedensko. Junts je ministrstvu za delo sporočil, da bo vztrajal pri vetu, kar pomeni, da bo predlog vrnjen vladi z glasovi JxCat, PP in Vox.

Iran je nakazal pripravljenost na ponovna pogajanja z ZDA. Hkrati pa generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi pritiska na Teheran, da omogoči ponovne inšpekcije jedrskega programa. IAEA poudarja, da mora Iran hitro privoliti v nadzor svojega jedrskega programa.

Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na srečanje z Volodimirjem Zelenskim, vendar je postavil pogoj, da se srečanje odvije v Moskvi. Ta zahteva je bila predstavljena kot zaporna in nakazuje na otežene možnosti za neposredna pogajanja med voditeljema.

Mladi Ukrajinci, med njimi finančni analitik Taras Kryvyy, izražajo dvom o možnosti mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Medtem pa nekdanji ukrajinski poslanec obtožuje predsednika Zelenskega, da stoji za smrtjo politika Parubija, kar nakazuje na notranje politične spletke v državi.

Intervju z Ines Schwerdtner, vodjo stranke Linke, je razkril podrobnosti o nenadnem dogovoru s stranko CDU glede izvolitve Friedricha Merza za kanclerja. Schwerdtnerjeva je v intervjuju dejala, da so jih poslanci CDU "prosili" za podporo. Spletni portal Apollo News poroča, da je neuspešna izvolitev kanclerja maja vrgla slabo luč na celoten proces.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki je obljubljal hitro rešitev konflikta v Ukrajini, zdaj prepušča pogovore Vladimirju Putinu in Volodimirju Zelenskemu. Medtem ko nekateri analitiki menijo, da bo vojna odločena na bojišču, se Trumpove mirovne pobude, ki so se začele s srečanjem s Putinom na Aljaski, soočajo z zastoji in spremembami smeri.

Članek na lantidiplomatico.it kritizira evropske politične elite in njihovo vlogo v mednarodnih odnosih, pri čemer trdi, da EU vztraja pri pojmovanju vojne kot miru. Hkrati članek na eunews.it poroča, da zavezniki Ukrajine iščejo skupno stališče glede varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu konflikta, medtem ko Moskva ohlaja pričakovanja glede morebitnega bilateralnega srečanja med Putinom in Zelenskim. Pogovori o konkretni obliki zavezniške podpore še potekajo, medtem ko ozemeljska vprašanja ostajajo ovira na poti k miru.

Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega napada na ameriško tovarno v Ukrajini. Njegova administracija še vedno podpira premik marihuane iz seznama I na seznam III v skladu z Zakonom o nadzorovanih substancah. Napovedal je, da bo v dveh tednih sprejel odločitev glede nadaljnjih korakov v zvezi z Ukrajino in Rusijo. Po njegovih besedah naj bi ameriška vlada postala nov delničar podjetja Intel.

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Iran bo nadaljeval pogovore z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) glede svojega jedrskega programa. Napovedujejo novo rundo pogajanj v prihodnjih dneh.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Aljaski je prineslo različne interpretacije. Paul Craig Roberts poroča, da je Trump opustil zahtevo po prekinitvi ognja in se osredotočil na iskanje trajnega miru. Steve Witkoff, eden od udeležencev srečanja, pa je za CNN izjavil, da se je Rusija praktično predala ZDA.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih v zvezi z možno mirovno konferenco med ruskim predsednikom Putinom in ameriškim predsednikom Trumpom. Poudarjajo, da naj bi ukrajinski predsednik Zelenski aktivno poskušal sabotirati te pogovore. Različni viri namigujejo, da je Zelenski v težkem položaju, saj se sooča s težavami v vojski in pritiskom za mirovna pogajanja. Obstajajo tudi navedbe o insceniranih napadih, ki naj bi jih Ukrajina in NATO pripisovala Rusiji. Članki nasprotno izpostavljajo tudi željo obeh strani, tako Rusije kot ZDA, po uspešnem vrhu.

Peter Pellegrini vidi v morebitnih pogajanjih med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom priložnost za končanje vojne v Ukrajini in upa, da bo vrh na Aljaski umiril napete mednarodne razmere. Hkrati pa ameriška administracija, kot je dejal podpredsednik JD Vance, raziskuje možnost organizacije srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim.

Vladimir Putin je predlagal mirovni načrt, medtem ko Evropa poudarja pomembnost vzajemnosti namesto enostranskih ozemeljskih koncesij. Medtem se pojavljajo poročila o zavrnitvi mirovnih pogojev, ki jih je predlagal Donald Trump, in sicer s strani ukrajinskega predsednika Zelenskega. Razprave o srečanju Trumpa in Putina glede oblikovanja pogojev prekinitve ognja so bile prav tako zavrnjene.

Interni dokumenti razkrivajo, da so predlogi Hamasa prišli pred agresivnim izbruhom Donalda Trumpa, ki je skupaj z Benjaminom Netanjahujem grozil s še bolj nasilnimi "alternativami" pogajanjem o prekinitvi ognja. Politični vodja Hamasa, Khalil Al-Hayya, je ostro kritiziral "izsiljevanje" s strani ZDA in Izraela. Donald Trump je ponovil, da je Hamas odgovoren za trpljenje ljudi v Gazi, rekoč, da bi Hamas lahko končal humanitarno krizo v Gazi.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da Iran pričakuje od ZDA, da se zavežejo k plačilu odškodnine za škodo, ki je nastala med nedavnimi napadi. Kot pogoj za ponovni začetek pogajanj je postavil, da ZDA kompenzirajo Iran za izgube, nastale med vojaškimi operacijami prejšnji mesec. Minister je poudaril, da dogovor ni mogoč, dokler Trump zahteva popolno prekinitev bogatenja urana v Iranu, in dodal, da bi Washington moral pomisleke reševati s pogajanji.

Donald Trump in Claudia Sheinbaum sta se dogovorila za 90-dnevno preložitev uvedbe novih carin. ZDA in Mehika bosta nadaljevali pogajanja o trgovinskih sporazumih, pri čemer trenutne carine ostajajo v veljavi. Trump je poudaril kompleksnost dogovora z Mehiko zaradi vprašanj na meji.