Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in ekonomskih razmer, razširili po celotni državi in postali vse bolj nasilni, kar je terjalo nove smrtne žrtve. Iranska policija je v soboto sporočila, da ne bo dovolila, da bi se mirne demonstracije sprevrgle v nerede ali oborožen upor. Tiskovni predstavnik policije je za tiskovno agencijo Fars izjavil, da bodo varnostne sile varovale državo in prebivalce do zadnjega diha ter preprečile sovražnikom države izkoriščanje razmer. Incidenti so se stopnjevali v več provincah, pri čemer policija stopnjuje svojo retoriko proti protestnikom, ki jih obtožujejo načrtovanja oboroženih vstaj. Razmere ostajajo napete, saj se število mrtvih po neuradnih podatkih še naprej povečuje, oblasti pa napovedujejo neizprosen odgovor na kakršno koli obliko nasilnega upora.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

Izraelska policija je med nočno operacijo v vasi Tirabin al-Sana v puščavi Negev ustrelila in ubila 35-letnega Mohameda Huseina al-Tarabina, pripadnika palestinske beduinske manjšine z izraelskim državljanstvom. Do incidenta je prišlo, ko so policijske enote vdrle v dom pokojnika, ki je bil oče sedmih otrok. Njegova družina in očividci, vključno z 11-letnim sinom, trdijo, da je bil ubit hladnokrvno takoj po tem, ko je odprl vrata, medtem ko policija navaja, da je ogrožal varnost uradnih oseb. Policija je Tarabina obravnavala kot osumljenca v primerih požigov avtomobilov v bližnjih judovskih naseljih. Dogodek se je zgodil v obdobju povečanih napetosti in po dveh tednih intenzivnih policijskih operacij na območju, ki so jih lokalni prebivalci označili za stopnjevanje pritiska pod vplivom ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja. Smrt al-Tarabina grozi z dodatnim poslabšanjem že tako zaostrenih odnosov med izraelsko vlado in beduinsko skupnostjo v državi. Lokalni uradniki in družina pokojnika ostro zavračajo policijske obtožbe o ogrožanju varnostnih sil in poudarjajo, da je šlo za neupravičeno uporabo sile. Dogajanje v Negevu sovpada s širšim valom nasilja in vojaških operacij, ki so se v regiji razplamteli v zadnjih mesecih.

Mestni derbi med kluboma Espanyol in Barcelona, ki se je končal z zmago slednje z 0:2, so zasenčili navijaški izgredi in metanje predmetov na igrišče. Kljub napetemu vzdušju, ki ga je spremljalo neprestano žvižganje domačih navijačev vratarju Joanu Garcii, je tekma večji del potekala brez večjih posebnosti. Vse se je spremenilo v 90. minuti po drugem zadetku Barcelone, ki ga je dosegel Robert Lewandowski. Takrat so domači pristaši proti predoru za igralce začeli metati polne steklenice, kar je sodnik Víctor García Verdura zabeležil v uradnem zapisniku tekme. Čeprav predmeti niso zadeli nobenega od igralcev, klubu Espanyol sedaj grozijo stroge kazni, vključno z morebitnim zaprtjem stadiona RCDE. Istočasno se je v Sevilli nadaljevala kriza tamkajšnjega prvoligaša Sevilla FC, ki je na domačem terenu razočaral proti zadnjeuvrščeni ekipi Levante. Navijači so nezadovoljstvo z vodstvom kluba izrazili z organiziranim protestom, ko je severni del stadiona v prvih dvanajstih minutah ostal prazen. Razpoloženje v taboru Seville ostaja izjemno napeto, saj so se ponovno vrstili pozivi k odstopu uprave. V drugi ligi pa je Córdoba zabeležila pomembno zmago nad Burgosom z 2:0, kjer sta se izkazala rezervista Xavi Sintes in Álex Martín, ki sta uspešno nadomestila poškodovane soigralce.

V iranskem mestu Harsin v provinci Kermanšah je bil ubit Ali Azizi, član prostovoljne paravojaške milice Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde (IRGC). Po uradnih navedbah tiskovne službe korpusa Nabi Akram so Azizija napadli oboroženi protestniki med nemiri, pri čemer naj bi podlegel poškodbam, povzročenim s strelnim orožjem in hladnim orožjem oziroma noži. Incident se je zgodil med stopnjevanjem napetosti in spopadi med varnostnimi silami ter protivladnimi demonstranti v regiji. Odnosi z javnostmi kermanšaške veje Revolucionarne garde so v uradni izjavi poudarili, da je bil Azizi tarča načrtnega napada s strani »oboroženih izgrednikov«. Oblasti dogodek obravnavajo kot mučeništvo in napovedujejo ostre ukrepe proti odgovornim za nasilje. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na različne oblike protestov odzivajo z uporabo sile, kar pogosto vodi v smrtne žrtve na obeh straneh.